Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Prodaja kisov v Evropi zrasla za osem odstotkov, kako to izkorišča Apis-Vita

Čas branja: 3 min
09.04.2018  16:50  Dopolnjeno: 09.04.2018 16:55
Letos v Sloveniji načrtujejo 2,5-kratno rast prodaje in prvi milijon evrov prihodkov, v še večji kisarni na Poljskem pa bodo zadovoljni že z 10-odstotno rastjo
Prodaja kisov v Evropi zrasla za osem odstotkov, kako to izkorišča Apis-Vita
Foto: Vita-Apis

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Matej Hojnik dodaj
Apis-Vita dodaj

Od vse večjega povpraševanja po zdravi hrani imajo koristi tudi proizvajalci kisa. Med njimi je denimo podjetje Apis-Vita iz Kopivnika nad Framom v okolici Maribora, ki pod blagovno znamko Matejev ponuja celo paleto kisov, svojo kisarno pa ima tudi na Poljskem. »Lani smo na tem trgu prodajo povečali za 10 odstotkov, po dveh letih pa je zrasla tudi v Sloveniji,« pravi direktor Matej Hojnik. Kako bodo letos domačo prodajo povečali za 2,5-krat in rast nadaljevali tudi na Poljskem?

Boljše rezultate v Apis-Viti pričakujejo zaradi novih kupcev, novih izdelkov in novih trgov, pa tudi zaradi navdušenja nad zdravo hrano. »To je glavni razlog za osemodstotno rast prodaje kisov v Evropi v minulem letu,« poudarja Hojnik. Prodaja kisa raste, ker ljudje pojedo več solate.

Za solate in čiščenje kupujemo več kisa

»Tudi v živilskopredelovalni industriji raste poraba kisa. Namesto po cenejši ocetni kislini, ki je pridobljena z destilacijo lesa, bolj posegajo po naravnem kisu,« dodaja. Poleg naravne hrane so v vzponu tudi naravna čistila. Med njimi ima svoje mesto tudi kis. Ljudje ga kupujejo med drugim za mehčanje perila, čiščenje oken, odstranjevanje vodnega kamna …

Čeprav postaja kis bolj zaželen, so v Apis-Viti v letih 2015 in 2016 doma slabše poslovali. Bolj kot slaba letina jabolk zaradi suše in pozebe jih je prizadela izguba večjega naročila za eno od trgovskih znamk kisa. Ni jim preostalo drugega kot krčenje obsega proizvodnje in aktivno iskanje novih kupcev ter novih trgov.

Doma do prvega milijona

»Izpad prodaje smo lani že nadomestili, saj smo omenjeni posel spet dobili. Z večjim izvozom in naročili za nove trgovske znamke pa računamo, da bomo domačo prodajo povečali za skoraj 2,5-krat in prvič presegli milijon evrov prihodkov,« pojasnjuje Matej Hojnik.

Lani so v Sloveniji ustvarili 450 tisoč evrov prihodkov, proizvedli pa dva milijona litrov jabolčnega in vinskega kisa. Delajo ga izključno iz slovenskih surovin. Nekaj jabolk pridelajo sami, druga iz visokodebelnih sadovnjakov odkupijo s štajerskih kmetij. Pri tem pazijo, da je več kot polovica jabolk starih sort, saj dajo bolj aromatičen kis.

»Lani smo si naredili velike zaloge kisa. Zadnja leta je bil odkup jabolk zaradi suše in pozebe problematičen, zato upamo, da bo letos boljša letina,« dodaja Hojnik.

Nova motna kisa

Iščejo nove trge, kise iz slovenske kisarne že izvažajo na Hrvaško in Slovaško ter v Romunijo. Za letos pripravljajo več novih izdelkov. V prodaji sta že dva nova nefiltrirana kisa – naravni motni jabolčni in naravni motni vinski kis, ki ga skupaj še z drugimi kisi izvažajo tudi na Poljsko. »Pri obeh kisih, ki smo ju nazadnje razvili v Sloveniji, ohranjamo naravne sestavine. Čim manj poseganja v živila med proizvodnjo je eden od glavnih trendov v živilskopredelovalni industriji,« pravi Hojnik.

Tudi na Poljskem več proizvedejo in prodajo

Še večjo kisarno kot v Sloveniji imajo od leta 2010 tudi na Poljskem. Imenuje se Wytwórnia Octu i Musztardy (WOM), v njej proizvajajo tudi gorčico in kečap. Na Poljskem so lani dosegli desetodstotno rast prodaje, ustvarili pa 2,6 milijona evrov prihodkov in 148 tisoč evrov EBITDA.

Iz Poljske prodirajo v pribaltske države

Z novo polnilno linijo so letno proizvodnjo kisa na tem trgu povečali za pol milijona litrov, na 8,5 milijona litrov. »Prodajo kisov pod lastno blagovno znamko Parczew širimo po vsej Poljski. S kisi, gorčico in kečapom smo hoteli prodreti tudi v zahodno Evropo, a nam ni uspelo. Prodiramo pa v Litvo, Latvijo in Estonijo,« razlaga Hojnik, ki nove trge išče v krogu 500 kilometrov od kisarne.


Več iz teme:  

AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...