Žagarji in predelovalci lesa se utapljajo v naročilih Žagarji in predelovalci lesa se utapljajo v naročilih Da bi ujeli razvojni zaostanek, bi jim pomagale državne podpore, kakršne se obetajo škotskemu BSW za zagon največje žage na Gomilskem
Zakaj država ščiti goljufive preprodajalce sadja in zelenjave? Zakaj država ščiti goljufive preprodajalce sadja in zelenjave? Že vrsto let je zlorab slovenskega "državljanstva" največ pri jagodah, češnjah, breskvah in špargljih, ki so naprodaj na stojnicah ob cestah, z njimi pa goljufi najbolj služijo
Pred trgatvijo je Klet Brda posodobila opremo za prevzem grozdja Pred trgatvijo je Klet Brda posodobila opremo za prevzem grozdja Briški vinogradniki se veselijo trgatve, saj pričakujejo več grozdja kot v zadnjih štirih letih
Bi živeli v pametni vasi, ki nastaja na Nizozemskem?  Bi živeli v pametni vasi, ki nastaja na Nizozemskem? V visokotehnološki vasi RenGen ne bo avtomobilov, bodo pa pridelovali hrano, zbirali in shranjevali vodo in zeleno energijo, veliko odpadkov pa predelali.
Saniranih je 80 odstotkov gozdov, poškodovanih v vetrolomu Saniranih je 80 odstotkov gozdov, poškodovanih v vetrolomu Sanacija poškodovanih gozdov po lanskem vetrolomu bo stala sedem milijonov evrov, država naj bi sofinancirala 3,9 milijona evrov

Kako zmanjšati škodo, ki jo povzročajo divjad in zveri

Čas branja: 5 min
12.04.2018  20:00  Dopolnjeno: 13.04.2018 07:31
Kako zmanjšati škodo, ki jo povzročajo divjad in zveri

Z zaraščanjem se širi območje prisotnosti prostoživečih divjadi in zveri, ki se lažje približajo njivam in poljem, kjer si poiščejo hrano in delajo škodo kmetom. Kmetje s takimi izkušnjami – dva s Primorske opisujemo – so prepričani, da so se živali prenamnožile in zahtevajo večji odstrel. Kaj je rešitev?

»Divjad in zveri delajo kmetom škodo na Kočevskem, Vipavskem, Notranjskem, Koprskem, na gorskih pašnikih na Gorenjskem ... Kjer je v zadnjem času več škode, se tudi kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS zavzema za večji odstrel. Pričakujemo, da strokovnjaki določijo še sprejemljivo število posameznih vrst divjadi in zveri, ki jih podeželje prenese, da bo omogočeno sobivanje z ljudmi,« pravi Cvetko Zupančič, predsednik KGZS.

Med območji, kjer imajo kmetje v zadnjih letih več škode zaradi divjadi, je tudi Vipavska dolina. Tam je v Bukovici pri Volčji Dragi tudi ekološka kmetija Mlečnik, ki živi od 7,5 hektarja vinogradov in ekološkega vina, ki ga po tretjino prodajo doma, na Japonskem in po Evropi. Prisegajo na kakovost grozdja, zato ga v povprečju pridelajo od pol do kilogram na trto. Zadnjih šest let je pridelka manj tudi zaradi divjadi. Obseg škode niha, 10-metrski pas vinogradov tik ob gozdu pa je vsako leto brez grozdja.

Vipavska dolina: divjemu prašiču tekne grozdje

»Spomladi nam srnjad pogrize podmladke na trti, največ škode pa imamo pred trgatvijo, ko divji prašiči pojedo vse grozdje, kar ga najdejo. V vinogradih se škoda pojavlja od leta 2012, ko je suša pregnala divjad z Nanosa, s Krasa in Trnovske planote v dolino, k pitni vodi. V teh šestih letih smo imeli za več deset tisoč evrov škode zaradi divjadi. Manj grozdja pomeni manj vina in manj denarja za kmetijo s štirimi delovnimi mesti. Pomaga le ograjevanje vinogradov z električnim pastirjem. Dve tretjini vinogradov smo že ogradili, v to vložili več kot sto ur dela in dva tisoč evrov za material. Lani škode sploh nismo prijavili lovski družini, ker so odškodnine smešno nizke. Nazadnje smo dobili 30 centov odškodnine za vsak izgubljen kilogram grozdja, kar je premalo, saj naše ekološko vino prodamo za 20 evrov na buteljko. Lovska družina nam je ponudila tudi dokup grozdja, a ne pride v poštev, saj ni ne kakovostnega ne dovolj ekološkega grozdja v bližini. Lovci sicer krožijo, a je treba ubrati drugačen pristop, da omejimo škodo,« pravi Klemen Mlečnik.

Okolica Ilirske Bistrice: volk kolje teleta

»V noči s srede na četrtek je s pašnika, ograjenega z električnim pastirjem, izginilo tele. Sumim na volka, saj sem ga istega večera pregnal. Od lanskega decembra do zdaj so volkovi poklali 15 telet angus iz hčerine črede, eno kravo pa medved. Obe zveri sta zaščiteni. Na našem območju trenutno živijo trije volkovi, ki nam delajo škodo. Država molči, namesto da bi odredila odstrel, kmet naj trpi, čeprav so razmere nevzdržne. Zveri pri nas že ogrožajo preživetje družinskih kmetij. Povejte mi, kako naj si kmet plačuje pokojninsko in socialno zavarovanje, ko mu volkovi redno odnašajo denar s pašnika? Ne Zavod za gozdove Slovenije, ne kmetijsko, ne okoljsko ministrstvo niso naredili nič. Rešitev vidim v odstrelu problematičnih oziroma napadalnih volkov. Razmere so nevzdržne!« je ogorčen Florjan Peternelj, kmet iz Podgrada pri Ilirski Bistrici in predstavnik Sindikata kmetov Slovenije.

Imamo 423 lovišč

V Sloveniji divjad upravlja 15 lovskoupravljavskih območjih (LUO), kjer je 423 lovišč, vsako ima vsaj dva tisoč hektarjev lovne površine. V 411 loviščih imajo lovske družine 20-letne koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 12 pa je lovišč s posebnim namenom (LPN). Deset LPN upravlja Zavod za gozdove Slovenije, po eno lovišče posebnega namena pa Triglavski narodni park in javni protokolarni zavod Brdo.

Kaj šepa pri načrtovanju odvzema divjadi

Zavod za gozdove Slovenije pripravlja 10-letne (strateške) in letne (izvedbene) načrte lovskoupravljavskih območij, v katerih za vse vrste divjadi načrtujejo odvzem (vanj so vključeni odstrel in vsi drugi primeri smrtnosti živali, denimo zaradi bolezni, pri košnji trave ali v prometnih nesrečah) in razna dela za izboljševanje življenjskega okolja živali. Letne in 10-letne načrte LUO za divjad potrdi kmetijsko ministrstvo, določanje poseganja v populacije velikih zveri pa je v pristojnosti okoljskega ministrstva. Sprejeti načrti LUO marsikdaj odstopajo od prvotno predlaganih, ki jih pripravi stroka, saj se v postopku potrjevanju načrtov uveljavljajo tudi drugi interesi, denimo politični in interesi lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov. »Zato je pogosto načrtovani odvzem živali večji od tistega, ki ga je prvotno predlagal strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije, pristojen za upravljanje divjadi. To je marsikje bistvo težav in vzrok tudi za konflikte med kmeti oziroma lastniki zemljišč in lovci,« pravi Boštjan Pokorny, predsednik strokovno-znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije. Če lovci uplenijo manj živali od načrtovanih, jim grozi visoka kazen. Lovska družina kot upravljavec lovišča mora v tem primeru plačati 4.200 evrov, predsednik lovske družine pa 420 evrov globe. Tudi zato, da bi se kaznim izognili, se lovci trudijo, da bi dosegli načrtovani odvzem.

Kmetje ne prijavijo vseh škod, odškodnine so prenizke

Kmetje trdijo, da jim divjad naredi precej škode, ki je zaradi birokracije marsikdaj niti ne prijavijo. Nezadovoljni so tudi z višino odškodnin, ki jim jo izplačajo upravljavci lovišč, torej največkrat lovske družine. Največ odškodnin je bilo izplačanih leta 2013, in sicer za slab milijon evrov. Po zakonu o divjadi in lovstvu je treba škodo zaradi divjadi pisno prijaviti v treh dneh, ko je bila opažena. Škodo mora oškodovanec prijaviti sam. S posebno metodologijo je določeno, kako za škodo na kmetijski kulturi izračunajo odškodnino. Na podlagi vrednosti pridelkov, ki jih vodi statistični urad, kmetijsko ministrstvo vsako leto pripravi zbirnik vrednosti kmetijskih pridelkov, ki ga uporabljajo cenilci škod.

Divji prašič rije po tleh, bogatih z dušikom

Zahteve kmetov po povečanem odstrelu divjadi so včasih pretirane, sploh kadar podatki o škodah in dojemanje teh niso podkrepljeni s podatki o rasti števila različnih vrst divjadi, predvsem pa o njihovem vplivu, meni Boštjan Pokorny. Podatek o višini škode sam po sebi ni dovolj za sklepanje o spreminjanju številčnosti populacij in za sprejemanje odločitev. »Kjer divjad povzroča več škode, je treba analizirati vzroke za to in posledice predlaganih ukrepov, in sicer skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije, raziskovalnimi ustanovami, lastniki zemljišč (kmeti) in predstavniki lovcev. Pogledati je treba tudi kmetijske prakse, njihovo primernost in vse druge dejavnike, ki spreminjajo nosilno zmogljivost okolja za divjad in kar lahko povzroči povečevanja škode.« »Pred časom smo slovenski raziskovalci dokazali, da divji prašiči rijejo predvsem tam, kjer je zaradi čezmernega vnosa z gnojenjem večja vsebnost dušika in drugih hranil v tleh,« ponazarja Pokorny.

Ni metode za številčno oceno vrst divjadi in zveri

Dodaja, da največ škode na kmetijskih zemljiščih naredijo divji prašiči, redko srnjad in jelenjad. Metode, s katero bi dovolj zanesljivo ocenili številčnost posameznih vrst divjadi, v Evropi ni. Tudi pri nas ne poznamo natančnih številk o številčnosti populacij divjadi, ocene stanja pa temeljijo na nekaterih kazalnikih (spreminjanje telesnih mas, vplivi v okolju) ter na podatkih lovskih družin, zavoda za gozdove, Triglavskega narodnega parka in protokolarnega zavoda Brdo pri Kranju o odvzemu živali. Vsi upravljavci lovišč podatke o vseh odvzetih živalih vnašajo v lovski informacijski sistem, kakršnega drugje v Evropi ne poznajo. Rešitve za boljše sobivanje ljudi in prosto živečih živali je zato treba poiskati skupaj z lastniki gozdov in njiv ter z lovci. Te rešitve je treba poiskati z boljšim načrtovanjem ravnanja z gozdom in prosto živečimi živalmi in pri vseh deležnikih – pri lovstvu, gozdarstvu, kmetijstvu, upravljanju okolja – ter tudi prek izobraževanja vseh vpletenih strani. Pa tudi z aktivno vlogo okoljskega in kmetijskega ministrstva.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Pikniki vse dražji: cena mesa navzgor za 10 odstotkov in več, na obzorju nove podražitve hrane 29

Poiskali smo razloge za to, da se je za več kot desetino v primerjavi z istim obdobjem lani zvišala cena mesa, zakaj se dražijo ribe in...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Zaradi jetrne paštete kupci drvijo na kmetijo Pr' cesarju 2

Ponujajo šest okusov paštete brez konzervansov in drugih umetnih dodatkov

AGROBIZ
Novice
Novice Bi živeli v pametni vasi, ki nastaja na Nizozemskem? 3

V visokotehnološki vasi RenGen ne bo avtomobilov, bodo pa pridelovali hrano, zbirali in shranjevali vodo in zeleno energijo, veliko...

AGROBIZ
Novice
Novice Veliki Britaniji lahko čez eno leto zmanjka hrane 32

The Guardian navaja opozorilo angleških kmetov, da zaloge hrane zadoščajo samo do avgusta 2019, če bodo po brexitu morali biti...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Ekološka kmetija Vodnjov uspeva s sadnimi lističi 4

So zdravi nadomestek za čips in sladkarije, narejeni pa iz več vrst kuhanega sadja

AGROBIZ
Novice
Novice Na domačiji Firbas ponujajo od glampinga do spanja na seniku 1

Zgodba te kmetije sloni na hruški viljamovki, iz katere delajo sok in žganje, nove izdelke pa še napovedujejo

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Grozdni sok tajfl tržijo kot prestižno vino

To turistični kmetiji Grobelnik iz Posavja uspeva s prodorom v prestižne restavracije

AGROBIZ
Novice
Novice Turistična kmetija Erniša privablja goste z vinom in domačo hrano

Vso hrano, ki jo postrežejo gostom, pridelajo sami, od zelenjave do mesnin iz mangalic