Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja  Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja Letos in prihodnje leto bodo v Središču ob Dravi investirali 1,3 milijona evrov
Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Z drugimi pripravljajo skupne pakete za goste, ki bodo najprej bivali na eni, potem pa na drugi turistični kmetiji
Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib    Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji

V kmetijstvu je veliko tveganj, kako jih upravljamo?

Čas branja: 4 min
17.04.2018  19:00
Klasično kmetijstvo je kot tovarna brez strehe, na katero preži veliko tveganj, ki lahko kmetijo spravijo na rob preživetja. Kako tveganja prepoznati in jih upravljati?
V kmetijstvu je veliko tveganj, kako jih upravljamo?
Koruza lani med sušo na Dolenjskem
Foto: Aleš Beno

Velik del tveganj v kmetijstvu je povezan z neugodnim vremenom, boleznimi in škodljivci, ki povzročijo, da je pridelka manj ali je manj kakovosten. To so proizvodna tveganja.

Med najpogostejšimi so proizvodna tveganja

Samo 15 minut toče je bilo dovolj, da je kmetija na vzhodu Slovenije izgubila vse grozdje v vinogradu. Prave trgatve in pravega prihodka od vina ni imela še prihodnja tri leta, dodatno škodo pa še zaradi zemeljskega plazu. Neugodno vreme – suša, toča, moča in pozeba – vsako leto klestijo pridelke in zmanjšujejo ekonomsko učinkovitost klasičnega kmetovanja.

Škoda ne nastaja le zaradi vremena, temveč tudi zaradi divjadi in zveri. Primorska kmetija ima manj grozdja, ker ji srnjad spomladi pogrize podmladke na trti, divji prašiči pa pred trgatvijo pojedo cele grozde. Škodo ocenjujejo na več deset tisoč evrov, pridelek poskušajo rešiti z ograjevanjem vinogradov. Na drugem koncu Primorske tudi električni pastir na pašniku ne zaščiti goveda pred volkovi. Tej kmetiji so volkovi od lanskega decembra poklali 15 telet, eno kravo pa medved. Obe zveri sta zaščiteni, odstrel ni mogoč, kmet izgublja živce in denar.

Velika grožnja so tudi tržno-cenovne razmere, ki jih ni mogoče napovedati

Stopnjujejo pa se tudi tveganja, povezana z nihanjem cen in nestabilnimi razmerami na trgu. Po odpravi mlečnih kvot, ki so omejevale prirejo mleka v EU, je količina mleka na trgu poskočila. Prireja mleka se je povečala, odkupne cene pa so leto in pol upadale, marsikje po Evropi so kmetje mleko prodajali z izgubo, ne da bi si pokrili stroške ali odplačali posojilo za nov hlev. EU je kmetom pomagala z interventnim odkupom masla in mleka v prahu. Mlečna kriza je prizemljila tudi okoli šest tisoč slovenskih kmetij, da so se zavedle, koliko lahko vlagajo in kako pomembna so trdna pogodbena razmerja z zadrugami, ki odkupujejo njihovo mleko.

Cene močno nihajo tudi zato, ker se država umika iz uravnavanja trgov. Tako so lani v EU padle sladkorne kvote, proizvodnja sladkorne pese in sladkorja rasteta, cene upadajo.

Pritiski na cene se zaostrujejo tudi kot posledica tega, da so kmetje najšibkejši člen v prehranski verigi, cene v trgovini rastejo hitreje kot odkupne cene oziroma dobaviteljske cene.

Različne strategije upravljanja tveganj

Dolgoročna uspešnost kmetij je odvisna tudi od tega, kako učinkovito upravljajo tveganja. Nekaterim tveganjem se lahko izognejo že z zaščitno opremo, kot so mreže proti toči za vinograde in sadovnjake, namakanje proti suši, oroševanje proti zmrzali. Trenutno so odprti kar trije razpisi, ki (so)financirajo namakalne sisteme za več uporabnikov, njihovo posodobitev, individualno namakanje in oroševanje, rastlinjake za pridelavo v tleh, mreže proti toči … Ker je ob žetvi cena žita najnižja, ga lahko kmet skladišči in proda pozneje, ko cena zraste.

Večje sofinanciranje kmetijskih zavarovanj

Tveganja lahko kmetje tudi razpršijo, denimo z bolj raznoliko pridelavo in raznolikimi prodajnimi potmi. Tretja varovalka so kmetijska zavarovanja. Na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS bi radi videli, da bi se še več kmetov odločilo za zavarovanje, ki je letos ugodnejše, saj država prispeva več k zavarovalni premiji.

Država ima letos za sofinanciranje kmetijskih zavarovanj 3,3 milijona evrov. Sofinancira 50 odstotkov zavarovalne premije za sadje, grozdje in hmelj, 40 odstotkov zavarovalne premije za posevke in plodove, medtem ko lahko pri zavarovanju živin računate na 20-odstotno sofinanciranje zavarovalne premije.

Kmetje špekulirajo, da jih bo neurje zaobšlo, in ne zavarujejo

Zakaj veliko kmetov kljub škodi zaradi neurij ali suše še vedno pravi, da se jim zavarovanje ne splača? »Kmetijskih zavarovanj je premalo zlasti zato, ker stroškov zavarovanja ne morejo vračunati v ceno pridelka. Kmetje, ki ne zavarujejo, špekulirajo, da jih bosta neurje oziroma škoda zaobšla. Na kmetijsko-gozdarski zbornici smo pripravili brošuro o kmetijskih zavarovanjih, kjer kmetje najdejo veliko informacij in praktičnih nasvetov. Vzdržno obvladovanje dohodkovnih tveganj pa bo možno le, ko bo večina kmetov zavarovala svojo kmetijsko proizvodnjo,« pravi Branko Ravnik, direktor KGZS.

Najmanj zavarovanj je pri zelenjavi

V kmetijstvu prevladujejo zavarovanja proti izpadu prihodka. Največja zavarovanost je pri sadju pred nevarnostjo toče in spomladanskega mraza in pri hmelju pred nevarnostjo toče in viharja. V manjšem deležu so pred točo zavarovani vinogradi. Po številu hektarjev je največ zavarovanih poljščin – žit, koruze, krmnih in industrijskih rastlin. Pri živalih je najbolj razširjeno zavarovanje govedi za nevarnost pogina in stroškov zdravljenja živali. Najmanj zavarovanj pa je pri zelenjavi.

Lani so zavarovalnice kmetom izplačale več škod kot leto poprej

Zavarovalnice pravijo, da smo v Sloveniji zelo izpostavljeni pojavu spomladanske zmrzali, toče in suše, ki jih bo zaradi podnebnih sprememb še več. Zaradi konfiguracije terena in vplivov sredozemskega, alpskega in panonskega podnebja je naša država bolj tvegana kot sosednje. Še vedno pa del kmetov zavaruje, nekateri nikoli, češ da se ne splača, nekateri enkrat zavarujejo, drugič ne. Lani so zavarovalnice izplačale več škod kot leto poprej.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno 69

Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...

AGROBIZ
Novice
Novice Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib

Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji