S finančnimi instrumenti lažje do denarja iz evropskega kmetijskega sklada S finančnimi instrumenti lažje do denarja iz evropskega kmetijskega sklada Kmetijsko ministrstvo je objavilo uredbo o dodeljevanju podpore prek finančnih instrumentov za nekatere podukrepe iz Programa za razvoj podeželja 2014-2020, del od 65,7 milijona evrov bo namenjenih tudi za naložbe v trženje in razvoj kmetijskih izdelkov.
S projektom Life Naturaviva opozarjajo na endemične rastline  S projektom Life Naturaviva opozarjajo na endemične rastline Projekt je vreden 2,5 milijona evrov, 60 odstotkov prispeva EU
Cilj Kraševcev je bolj kakovosten teran in turistična destincija Kras Cilj Kraševcev je bolj kakovosten teran in turistična destincija Kras Zakaj Kras postaja najbolj digitaliziran vinorodni okoliš
Ukrepi za večjo zaščito čebel Ukrepi za večjo zaščito čebel Čebelam lahko pomagamo tudi s tem, da sadimo medonosne rastline

V kmetijstvu je veliko tveganj, kako jih upravljamo?

17.04.2018  19:00
Klasično kmetijstvo je kot tovarna brez strehe, na katero preži veliko tveganj, ki lahko kmetijo spravijo na rob preživetja. Kako tveganja prepoznati in jih upravljati?
V kmetijstvu je veliko tveganj, kako jih upravljamo?
Koruza lani med sušo na Dolenjskem
Foto: Aleš Beno

Velik del tveganj v kmetijstvu je povezan z neugodnim vremenom, boleznimi in škodljivci, ki povzročijo, da je pridelka manj ali je manj kakovosten. To so proizvodna tveganja.

Med najpogostejšimi so proizvodna tveganja

Samo 15 minut toče je bilo dovolj, da je kmetija na vzhodu Slovenije izgubila vse grozdje v vinogradu. Prave trgatve in pravega prihodka od vina ni imela še prihodnja tri leta, dodatno škodo pa še zaradi zemeljskega plazu. Neugodno vreme – suša, toča, moča in pozeba – vsako leto klestijo pridelke in zmanjšujejo ekonomsko učinkovitost klasičnega kmetovanja.

Škoda ne nastaja le zaradi vremena, temveč tudi zaradi divjadi in zveri. Primorska kmetija ima manj grozdja, ker ji srnjad spomladi pogrize podmladke na trti, divji prašiči pa pred trgatvijo pojedo cele grozde. Škodo ocenjujejo na več deset tisoč evrov, pridelek poskušajo rešiti z ograjevanjem vinogradov. Na drugem koncu Primorske tudi električni pastir na pašniku ne zaščiti goveda pred volkovi. Tej kmetiji so volkovi od lanskega decembra poklali 15 telet, eno kravo pa medved. Obe zveri sta zaščiteni, odstrel ni mogoč, kmet izgublja živce in denar.

Velika grožnja so tudi tržno-cenovne razmere, ki jih ni mogoče napovedati

Stopnjujejo pa se tudi tveganja, povezana z nihanjem cen in nestabilnimi razmerami na trgu. Po odpravi mlečnih kvot, ki so omejevale prirejo mleka v EU, je količina mleka na trgu poskočila. Prireja mleka se je povečala, odkupne cene pa so leto in pol upadale, marsikje po Evropi so kmetje mleko prodajali z izgubo, ne da bi si pokrili stroške ali odplačali posojilo za nov hlev. EU je kmetom pomagala z interventnim odkupom masla in mleka v prahu. Mlečna kriza je prizemljila tudi okoli šest tisoč slovenskih kmetij, da so se zavedle, koliko lahko vlagajo in kako pomembna so trdna pogodbena razmerja z zadrugami, ki odkupujejo njihovo mleko.

Cene močno nihajo tudi zato, ker se država umika iz uravnavanja trgov. Tako so lani v EU padle sladkorne kvote, proizvodnja sladkorne pese in sladkorja rasteta, cene upadajo.

Pritiski na cene se zaostrujejo tudi kot posledica tega, da so kmetje najšibkejši člen v prehranski verigi, cene v trgovini rastejo hitreje kot odkupne cene oziroma dobaviteljske cene.

Različne strategije upravljanja tveganj

Dolgoročna uspešnost kmetij je odvisna tudi od tega, kako učinkovito upravljajo tveganja. Nekaterim tveganjem se lahko izognejo že z zaščitno opremo, kot so mreže proti toči za vinograde in sadovnjake, namakanje proti suši, oroševanje proti zmrzali. Trenutno so odprti kar trije razpisi, ki (so)financirajo namakalne sisteme za več uporabnikov, njihovo posodobitev, individualno namakanje in oroševanje, rastlinjake za pridelavo v tleh, mreže proti toči … Ker je ob žetvi cena žita najnižja, ga lahko kmet skladišči in proda pozneje, ko cena zraste.

Večje sofinanciranje kmetijskih zavarovanj

Tveganja lahko kmetje tudi razpršijo, denimo z bolj raznoliko pridelavo in raznolikimi prodajnimi potmi. Tretja varovalka so kmetijska zavarovanja. Na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS bi radi videli, da bi se še več kmetov odločilo za zavarovanje, ki je letos ugodnejše, saj država prispeva več k zavarovalni premiji.

Država ima letos za sofinanciranje kmetijskih zavarovanj 3,3 milijona evrov. Sofinancira 50 odstotkov zavarovalne premije za sadje, grozdje in hmelj, 40 odstotkov zavarovalne premije za posevke in plodove, medtem ko lahko pri zavarovanju živin računate na 20-odstotno sofinanciranje zavarovalne premije.

Kmetje špekulirajo, da jih bo neurje zaobšlo, in ne zavarujejo

Zakaj veliko kmetov kljub škodi zaradi neurij ali suše še vedno pravi, da se jim zavarovanje ne splača? »Kmetijskih zavarovanj je premalo zlasti zato, ker stroškov zavarovanja ne morejo vračunati v ceno pridelka. Kmetje, ki ne zavarujejo, špekulirajo, da jih bosta neurje oziroma škoda zaobšla. Na kmetijsko-gozdarski zbornici smo pripravili brošuro o kmetijskih zavarovanjih, kjer kmetje najdejo veliko informacij in praktičnih nasvetov. Vzdržno obvladovanje dohodkovnih tveganj pa bo možno le, ko bo večina kmetov zavarovala svojo kmetijsko proizvodnjo,« pravi Branko Ravnik, direktor KGZS.

Najmanj zavarovanj je pri zelenjavi

V kmetijstvu prevladujejo zavarovanja proti izpadu prihodka. Največja zavarovanost je pri sadju pred nevarnostjo toče in spomladanskega mraza in pri hmelju pred nevarnostjo toče in viharja. V manjšem deležu so pred točo zavarovani vinogradi. Po številu hektarjev je največ zavarovanih poljščin – žit, koruze, krmnih in industrijskih rastlin. Pri živalih je najbolj razširjeno zavarovanje govedi za nevarnost pogina in stroškov zdravljenja živali. Najmanj zavarovanj pa je pri zelenjavi.

Lani so zavarovalnice kmetom izplačale več škod kot leto poprej

Zavarovalnice pravijo, da smo v Sloveniji zelo izpostavljeni pojavu spomladanske zmrzali, toče in suše, ki jih bo zaradi podnebnih sprememb še več. Zaradi konfiguracije terena in vplivov sredozemskega, alpskega in panonskega podnebja je naša država bolj tvegana kot sosednje. Še vedno pa del kmetov zavaruje, nekateri nikoli, češ da se ne splača, nekateri enkrat zavarujejo, drugič ne. Lani so zavarovalnice izplačale več škod kot leto poprej.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Znate prepoznati sveže šparglje?

Bolj so šparglji sveži, manj stebla je olesenelega

AGROBIZ
Novice
Novice Vinakras Sežana išče vinograde na Krasu

Petdeset hektarjev vinogradov zadruga že ima, prav toliko pa bi jih rada še najela oziroma odkupila, s tem pa si zagotovila dovolj...

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Diverzifikacija: Prodaja domačih jajc cveti

Kot za prodajo svežega mleko poznamo mlekomate, za jajca obstaja tudi jajčkomat.

AGROBIZ
Novice
Novice EIB bo s 400 milijoni spodbudila za milijardo naložb v kmetijstvo in biogospodarstvo

Evropski sklad za strateške naložbe EFSI ima toliko denarja za jamstva za posojila, s katerimi bodo zadruge in podjetja izpeljale za...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW bo s 40 milijoni zgradil največjo žago v Sloveniji

Škotsko družinsko podjetje BSW naj bi septembra v okviru 40-milijonske investicije začelo graditi največjo žago pri nas, njihov...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako nove rešitve modernizirajo proizvodnjo hrane

Inštituti in druge raziskovalne ustanove razvijajo veliko inovacij, ki redko pridejo do podjetij; tri novosti, ki jih predstavljamo, so...