Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Kako nove rešitve modernizirajo proizvodnjo hrane

Čas branja: 5 min
03.05.2018  11:03  Dopolnjeno: 03.05.2018 13:54
Inštituti in druge raziskovalne ustanove razvijajo veliko inovacij, ki redko pridejo do podjetij; tri novosti, ki jih predstavljamo, so uporabne tudi v živilskopredelovalni industriji in kmetijstvu
Kako nove rešitve modernizirajo proizvodnjo hrane
Foto: Aleš Beno

Obveščaj me o novih člankih:  

»S projektom SRIP Hrana (strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo – SRIP) povezujemo raziskovalce s kmetijskimi in živilskimi podjetji. Vse partnerje v projektu spodbujamo, da iščejo rešitve, kako bodo še boljši in lažje izvažali na trge Evropske unije,« pravi Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij ZKŽP pri GZS.

V okviru SRIP Hrana bi radi dosegli dva cilja – želimo spodbuditi vzpostavljanje verig vrednosti in večji izvoz. Izvozimo že 26 odstotkov slovenske hrane, kar je več od povprečja EU, možnosti za rast izvoza pa je še veliko. O skupnem vzpostavljanju verige vrednosti so mlekarji prvi podpisali memorandum, sledili so še drugi sektorji, ZKŽP pa bo v podjetjih in celi verigi spremljal kazalnike uspešnosti.

Konec aprila so na spomladanskem velikem živilskem seminarju predstavili novosti za pametno načrtovanje procesov in procesno kontrolo (drugi steber SRIP Hrana) ter napredno opremo in tehnologijo za pridelavo in predelavo hrane (tretji steber SRIP Hrana). Akcijski načrt za SRIP Hrana je pred majem potrdila vladna skupina.

»Z vsemi aktivnostmi v okviru SRIP Hrana bi radi z novimi živili, novimi kompetencami in novimi tehnološkimi rešitvami izboljšali konkurenčnost podjetij ter povečali podjetniško aktivnost, produktivnost in učinkovitost,« sklene Tatjana Zagorc.

Blockchain zagotavlja sledljivost hrane

Tudi tehnologija blockchain se širi v kmetijstvo in prehransko industrijo. Gre za verigo podatkovnih blokov, kjer so podatki varno in trajno shranjeni. Vsak blok vsebuje časovno oznako transakcije – prenos podatkov in kriptografski podpis prejšnjega bloka. Podatkovni bloki so med sabo povezani in tvorijo verigo. Vsak naslednji blok pove nekaj o vsebini prejšnjega bloka. Če bi vsebino enega bloka spremenili, bi se hkrati spremenil kriptografski podpis pri naslednjem bloku. Ker je baza podatkov porazdeljena, tako da je več kopij na različnih lokacijah, je podatke težko ponarediti ali spremeniti, ne da bi to kdo opazil.

Prva verzija blockchaina je bila razvita leta 2008 za shranjevanje transakcij kriptovalute bitcoin. Leta 2014 se je pojavila nova generacija, predstavlja jo Ethereum, ki je prinesel pametne pogodbe, kjer ni potrebe po posredniški overoviteljski agenciji (notarju ali banki). Tretjo generacijo pa predstavlja IOTA, ki od leta 2016 znižuje ceno in krajša trajanje potrjevanja transakcij, s tem pa omogoča tako imenovano ekonomijo stvari (Economy of Things).

Glavna pomanjkljivost blockchaina je, da porabi veliko električne energije. Trenutno toliko, kot je porabi Singapur, ponazarja Martin Pečar iz podjetja OmniOpti in Blockchain Think Tanka Slovenia.

Blockchain se pri hrani uporablja pri zagotavljanju sledljivosti porekla, kar je med prvimi omogočila tudi slovenska rešitev OriginTrail. S to tehnologijo že prikazujejo sledljivost izdelkov Mlekarne Celeia in Natureta, največji projekt pa imajo na Kitajskem.

Ker je pri blockchainu baza podatkov porazdeljena in ker vsako spremembo podatkov izvedo tudi drugi, ni mogoče neopazno ponarejati podatkov. Na Kitajskem je ekohrana zelo cenjena, ponaredki pa pogosti, zato je sledljivost porekla s tehnologijo OriginTrail že lani vzpostavila tudi spletna tržnica ekohrane Yimishiji.

Sredi aprila se je tudi evropska komisija pozanimala, kako bi z njihovo pomočjo preprečevali ponaredke ne le živil, temveč tudi drugih izdelkov, poudarja Martin Pečar, ki v Blockchain Think Tanku Slovenia koordinira skupino za pametna mesta in logistiko. Dodaja, da tehnologija blockchain omogoča tudi nove poslovne modele oziroma občutno poenostavi trenutne procese.

Z industrijo 4.0 do učinkovitejše proizvodnje in nižjih stroškov

Kako industrija 4.0, kjer so stroji in druge naprave povezani v računalniškem oblaku, omogoča optimiziranje proizvodnje, pojasnjuje Damjan Šavko iz podjetja 3 PORT, kjer zadnjih pet let razvijajo rešitve s področja interneta stvari (Internet of Things – IoT).

»Pri industriji 4.0 ne gre samo za nakup programske opreme, ampak za način razmišljanja, kako bi z digitalizacijo poslovnih ali proizvodnih tokov dosegli konkurenčno prednost. Tudi pri proizvodnji hrane, kjer so spremembe, kratki dobavni roki in nihanje povpraševanja nekaj vsakdanjega,« pravi Šavko.

Na trgu je veliko ponudnikov, ki podjetjem obljubljajo pomoč pri prehodu v industrijo 4.0, a jim zbujajo nelagodje, ker podjetja ne vedo, kaj izbrati. V podjetju 3 PORT jim pri tem pomagajo z razvojem prilagojenih rešitev na IoT-platformi SMIP, ki so jo sami razvili.

»Za eno izmed podjetij, ki je hotelo izboljšati nadzor nad proizvodno linijo in preprečiti zastoje zaradi okvar strojev, smo razvili rešitev, ki omogoča nenehno spremljanje podatkov o delujočih strojih, ob zastoju proizvodnje takoj obvesti upravljavca ter ponudi rešitev za optimizacijo proizvodnje in znižanje stroškov,« pravi Šavko. Za eno izmed podjetij so preverjali, kako bi prek IoT-platforme SMIP oddaljeno spremljali in regulirali vse parametre, ki vplivajo na rast vrtnin v rastlinjaku.

Njihova oblačna in cenovno ugodna rešitev je uporabna zlasti v podjetjih, kjer proizvodnja poteka na več lokacijah. Na voljo je tudi spletna storitev za integracijo z drugimi zalednimi sistemi. Ena od njenih prednosti je tudi to, da omogoča oddaljeno spremljanje tudi vseh parametrov.

Digitalizacija oskrbovalnih verig

»Če želimo blago dostaviti v pravem času, na pravo lokacijo in v količini, kot si kupec želi, je treba primerno digitalizirati oskrbovalne verige, pri tem pa povezati vse deležnike od kupca do proizvajalca. Strogi predpisi o hrani zahtevajo, da so v vsej oskrbovalni verigi zagotovljeni sledljivost porekla, sestave živila, primerno pakiranje in skladiščenje. V digitalni ekosistem povežemo kmete, predelovalce hrane, logiste, klasične in e-trgovce ter dostavljavce,« pravi Igor Zorko iz podjetja ZZI in Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS.

V Sloveniji je več ponudnikov elektronskega poslovanja v oskrbovalnih verigah. Eden od takšnih ekosistemov je tudi logistična platforma bizBox, ki so jo razvili v podjetju ZZI, prek te pa si podatke izmenjuje več kot 11 tisoč podjetij v regiji, okoli 40 partnerjev pa je storitve bizBox že integriralo svoje rešitve.

V ekosistemu bizBox je pri odprtem omrežju ePoslovanja za preskrbovalne verige in eRačune zagotovljeno več kot 30 funkcij, ki jih lahko podjetje vključi v svoje sisteme, denimo avtomatizirano elektronsko izmenjavo, ki nadomešča papir od naročila do plačila, sledljivost oskrbovalnih poti izdelka in pošiljke, digitalne kataloge izdelkov, eNaročanje, eDostavo, podporo logističnim nalepkam in črtnim kodam ...



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.