Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.

Kmetijska zavarovanja se povečujejo

Čas branja: 3 min
07.05.2018  10:23  Dopolnjeno: 07.05.2018 10:52
Agro zavarovalnica je letos zavarovanje razširila še na vrtnarstvo, kjer zavaruje rastlinjake in kulture, a država tega še ne sofinancira
Kmetijska zavarovanja se povečujejo
»Država naj predpiše, da mora vsak kmet, ki je dobil subvencije in nepovratna sredstva za naložbe v kmetijstvo, tudi z zavarovanjem omiliti izgubo pridelka. Prejemnik denarja naj zavaruje,« pravi Benjamin Schlauer, direktor Agro zavarovalnice v Sloveniji, podružnice avstrijske kmetijske zavarovalnice.
Foto: Petra Šubic

Obveščaj me o novih člankih:  

Kmetje so po podatkih ministrstva za kmetijstvo leta 2016 zavarovali 36.762 hektarjev posevkov, nasadov in plodov, kar je najmanj po letu 2010. Zakaj je le okoli četrtina kmetijskih površin zavarovanih, medtem ko je država v zadnjih treh letih za kritje škode po naravnih nesrečah izplačala 15 milijonov evrov?

»Letos je rast kmetijskih zavarovanj precej večja kot lani,« opaža Benjamin Schlauer, direktor Agro zavarovalnice v Sloveniji, podružnice avstrijske specializirane kmetijske zavarovalnice Österreichische Hagelversicherung VVaG. Njihova zavarovanja pri nas tržijo njihova agencija, Deželna banka Slovenije in vse zavarovalnice razen Zavarovalnice Triglav, ki ponuja svoja kmetijska zavarovanja.

Sedem milijonov za kmetijska zavarovanja

Trg vseh zavarovanj posevkov in plodov v Sloveniji naj bi letos prebil okroglih sedem milijonov evrov, toliko vplačanih zavarovalnih premij Benjamin Schlauer pričakuje letos. Večino, okoli 70 odstotkov, tega trga pokriva Zavarovalnica Triglav, preostalih 30 odstotkov pa Agro zavarovalnica.

Agro zavarovalnica je lani z zavarovalnimi vsotami zbrala 2,1 milijona evrov, izplačali pa so 4,6 milijona evrov škod. Največ, kar 2,6 milijona škod, so izplačali zaradi spomladanske pozebe, drugo zaradi suše in drugega neugodnega vremena.

Kmetje morajo čim bolj zmanjšati tveganja, da ne bi ob neugodnem vremenu izgubili pridelka. Tudi z opremo, raznoliko pridelavo in prodajo ter zavarovanji. »Zakaj država ne predpiše, da mora vsak kmet, ki je dobil subvencije in nepovratna sredstva za naložbe v kmetijstvo, tudi z zavarovanjem omiliti izgubo pridelka? Prejemnik denarja naj zavaruje. S takšnim predpisom bi tudi država ravnala kot dober gospodar,« pravi Benjamin Schlauer.

Večje sofinanciranje zavarovanj

Po dveh zaporednih pozebah je država letos zvišala stopnjo sofinanciranja kmetijskih zavarovanj, in sicer na 50 odstotkov premije za nasade hmelja, grozdja, sadja in oljk, na 40 odstotkov premije za poljščine, medtem ko je zavarovanje živali še naprej sofinancirano 20-odstotno. »To je dober sistem, ki deluje. Letos zavarovanja rastejo,« opaža Schlauer. Veseli ga, da bi rada država prihodnje leto sofinancirala tudi zavarovanja proti suši. V ta namen je letos na razpolago 3,3 milijona evrov.

Avstrija za zgled

Za vzor omenja Avstrijo, kjer so sprejeli zakon, ki določa sofinanciranje polovice premije za vse kulture in vsa vremenska tveganja. Sofinancirajo tudi rastlinjake, protitočne konstrukcije, konstrukcije za nasade hmelja, opremo in sadike … Letnega zneska za sofinanciranje zavarovanja niso določili, iz nacionalnega proračuna zagotovijo toliko denarja, kot ga potrebujejo. »Takšen sistem bi bil vzdržen tudi pri nas, le politično voljo in nekaj denarja potrebujemo,« meni Schlauer. V Avstriji je zavarovanih več kot tri četrtine kmetijskih površin, čeprav zavarovanja niso obvezna. Je pa res, da so odpravili izredno državno pomoč ob naravnih nesrečah. Takšno pomoč pri nas še imamo, v zadnjih treh letih nas je stala več kot 15 milijonov evrov.

Zavarovanje najbolj potrebuje 20 tisoč tržno uspešnih kmetij

Težava v Sloveniji pa izhaja iz majhnih razdrobljenih kmetij. Medtem ko subvencije prejema 57 tisoč kmetij, jih je le 20 tisoč tržno aktivnih; te se s kmetovanjem tudi preživljajo in njim so zavarovanja tudi namenjena. »Spodbudno je, da se jih vse več zavaruje,« ugotavlja Schlauer.

»Ne poznam mikropodjetnika, ki bi vložil milijon v osnovna sredstva, ne da bi jih tudi zavaroval, čeprav ima manj tvegano proizvodnjo od kmeta. Kmetje brez težav plačajo drago zavarovanje avtomobila in drago zavarovanje predimenzioniranih traktorjev za svoje male kmetije, pridelka pa ne zavarujejo,« poudarja Schlauer.

Je glavni razlog za majhno zavarovanost v kmetijstvu to, da kmetje tega stroška ne morejo vračunati v odkupne cene, kot pravi Branko Ravnik, direktor kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS? Schlauer dvomi, razlog vidi v pomanjkanju znanja. A mladi kmetje, ki na novo zagospodarijo na kmetiji, se vedejo bolj poslovno, vlagajo v razvoj, in da ga ne ogrozijo, nasade, pridelke in živino tudi zavarujejo.

Novo zavarovanje za vrtnarstvo

»Veliko prostora je še pri zavarovanjih zelenjave in vinogradov. Najbolje zavarovani so nasadi hmelja,« razlaga Benjamin Schlauer. Krog zavarovancev Agro zavarovalnice širijo tudi z novimi zavarovanji v vrtnarstvu, kjer zavarujejo rastline, kritino in opremo rastlinjakov. Smola je le, da tega zavarovanja država še ne sofinancira.

Ugodna, a prezrta skupinska zavarovanja

Kot ugodna omenja skupinska zavarovanja, ki jih lahko za svoje člane sklenejo zadruge, društva, tudi skupine proizvajalcev. Vsak kmet dobi svojo polico, bonus je nižja premija zaradi skupinskega popusta. Takšna zavarovanja že imajo največja poljedelska podjetja in uspešne vinske kleti, še vedno pa je to dobra izbira tudi za druge.

Kmetijsko ministrstvo je večkrat napovedalo, da bo do konca leta poskušalo prilagoditi madžarski sistem vzajemnih kmetijskih zavarovanj. »Vpeljava madžarskega sistema bi pomenila korak nazaj. Trenutni sistem sofinanciranja premij je boljši, saj za vso administracijo poskrbijo zavarovalnice, premijo izplača agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Takšen sistem je tudi v Avstriji, edina prednost vzajemnega sistema pa je poenostavljeno obnavljanje zavarovanj za tekoče leto in dodaten popust za takšen sistem, ki kmetovalce in državo manj stane. Veljavni sistem je prijazen do kmetov in države, potrebuje le rahle dopolnitve in posluh odgovornih na kmetijskem ministrstvu,« sklene Benjamin Schlauer.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....

AGROBIZ
Novice
Novice Možnosti za razmah ekološkega kmetijstva

Utrinki s petkove konference o ekološkem kmetijstvu