Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Kako dobro se kmetje in zadruge spopadajo s tveganji

Čas branja: 4 min
09.05.2018  16:19  Dopolnjeno: 11.05.2018 06:39
Poznamo pogosta, tržno obvladljiva in katastrofalna tveganja.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Po splošni teoriji upravljanja s tveganji poznamo normalna tveganja, ki so pogosta, sistemska in običajna nihanja v pridelavi in dohodkih. Ta tveganja so stalno prisotna v kmetijski proizvodnji, kmetija pa mora sama najti rešitev za spopadanje s temi tveganji. Drugo raven tveganj predstavljajo škodni primeri, ki se pojavljajo kot posledica izrednih klimatskih pojavov, nesreč ali izrazitih tržnih nihanj. Pojavljajo se nekaj redkeje, višina škod pa je višja kot pri normalnih tveganjih. V tem segmentu tveganj kmetije lahko s sklenitvijo zavarovanj omilijo tveganja, od tod tudi poimenovanje, tržna tveganja. Pri najhujših tveganjih, ki imajo katastrofalne posledice, pa je nujna aktivna vključitev države. Kako kmetje upravljajo s tveganji, smo se pogovarjali z Luko Juvančičem, agrarnim ekonomistom z biotehniške fakultete v Ljubljani.

Najboljša je seveda preventiva. Pri pridelavi rastlin pridejo v poštev tehnološki ukrepi, kot so namakanje, mreže proti toči, oroševanje, rastlinjaki, v živinoreji dobro počutje in zdravstvena zaščita živali. Med preventivne aktivnosti prištevamo tudi razpršitev dobavnih in prodajnih poti, tudi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, pravi o strategijah upravljanja s tveganji.

Tveganja razpršijo po verigi

Pri normalnih in tržnih tveganjih učinkovito strategijo predstavljajo različne vrste skupinske zaščite. Povezano sodelovanje proizvajalcev v zadrugi pri nakupu inputov in prodaji pridelkov. Sodelovanje vzdolž verige, kot je pogodbeno sodelovanje. Tveganja se razpršijo po verigi navzgor, ko se mlekarna v pogodbi zaveže, da bo od kmeta do konca leta odkupila določeno količino pridelkov po vnaprej znani ceni. S tem oba partnerja – kmetija in predelovalno podjetje - lažje načrtujeta svoje poslovanje ob stabilni dobavi surovin.

Žal se v zadnjih letih pogosto soočamo z intenzivnimi klimatskimi pojavi, ki imajo pogosto katastrofalne posledice. Kot zadnji dve leti dve zaporedni pozebi v sadjarstvu, pred leti pa poplave pri poljščinah. Ob taki pogostosti pojavov in obsegu škod ni mogoče oblikovati zavarovalnega produkta, ki bi bil hkrati atraktiven za kmeta in ekonomsko vzdržen za zavarovalnico. V Sloveniji imamo tovrstne pojave praktično vsako leto, precej je toče, neviht in neurij, več suš je tudi zaradi podnebnih sprememb.

Več za preventivo

Država bi morala še bolj podpirati preventivo, težava je razdrobljenost kmetij in samo 20 tisoč tržno naravnanih kmetij, ki so si tveganja razpršile z raznoliko pridelavo in prodajo, dopolnilnimi dejavnostmi, neposredno prodajo, turizmom na kmetiji in podobno. Tudi manjše samooskrbne kmetije bi morale čim več vlagati v preventivo, da bi se obvarovale pred tveganji.

Pri individualnih tveganjih lahko vsi v verigi znanja več dosežemo zgolj z izboljševanjem informiranosti in veščin. Kmete usposabljajo, da razmišljajo o svojih strategijah za upravljanje tveganj. Druge so investicije v preventivne ukrepe, ki jih država že sofinancira, denimo namakanje, agromelioracije, mreže proti toči, rastlinjaki, oroševanje … Država podpira tudi povezovanja kmetov v organizacije proizvajalcev. Akterji v posameznih verigah (mleko, meso, ekološki proizvodi) se odločajo za boljše trženje s pomočjo vzpostavitve shem kakovosti. V Sloveniji imamo delujoč sistem sofinanciranja zavarovalnih premij. Že več let je prisotna ideja o vzajemni kmetijski zavarovalnici. Tak sistem v Sloveniji zaradi raznolikosti kmetij s tem pa tudi medsebojnih razlik med tveganji (glede na panogo, velikost kmetije) ne bi deloval. (Vzajemne#Vzajemna) Delujoči vzajemni sistemi so praviloma panožni, kot npr. zavarovalnice za vrtnine poznajo v Španiji, a tam imajo na tisoče hektarjev rastlinjakov in s tem primeren obseg za vzpostavitev in delovanje. »Bolje je izboljšati in dopolniti že veljavne ukrepe, ne pa uvajati novih,« ocenjuje Luka Juvančič.

Kot veliko težavo pri kmetijskih zavarovanjih v Sloveniji predstavljajo odbitne franšize. Kmetje bi radi čim manjše, zavarovalnice pa višje, a se prilagodijo svojim strankam. Tako imajo nizke odbitne franšize, visoke premije in majhno zavarovanost. Če bi bila odbitna franšiza višja, bi lahko zavarovalnice ponudijo privlačnejša zavarovanja, je prepričan Luka Juvančič.

Kanada za vzor

Kanada ima enega najboljših sistemov upravljanja tveganj v kmetijstvu. Tako ima na primer kmetija ima svoj osebni varčevalni račun pri varčevalnem skladu, denar lahko dvigne kadarkoli in za katerikoli razlog, tudi za premostitvena sredstva ob izpadu dohodka, za investicije, prenovo, posodobitev, inovacije … Zadnje leto je sindikat kmetov Slovenije predlagal podobne varčevalne račune za kmetije, zdaj je ta ideja potihnila. »Treba se je zavedati, da lahko tako zberemo le malo denarja, to je lahko orodje samo za upravljanje manjših tveganj, ne katastrofalnih,« opozarja Luka Juvančič. Druga možnost je uvedba vzajemnega zavarovanja, ki ga država delno sofinancira. Podobno rešitev imajo na Madžarskem, kjer je država vzpostavila dvostebrni sistem zavarovanja. En steber predstavlja prostovoljno zavarovanje pridelkov v komercialnih zavarovalnicah, kjer premije delno sofinancira država. Drugi steber predstavlja sistem obveznega vzajemnega zavarovanja za prejemnike neposrednih plačil. Po potrditvi škodnih dogodkov na kmetiji se sproži izplačilo zavarovalnin: kmetijam, ki so prostovoljno komercialno zavarovane, škodo do odbitne franšize izplačajo zavarovalnice, od tam naprej pa državna vzajemna zavarovalnica; nezavarovane kmetije pa iz naslova državne vzajemne zavarovalnice dobijo poplačano zgolj polovico upravičene škode. »Da optimalno upravljaš katastrofalna tveganja, moraš prej zavarovati in izpeljati vse preventivne ukrepe.

Neposredna plačila izravnajo dohodkovna tveganja

Zelo pomemben element upravljanja tveganj so neposredna plačila. Od tega, kaj se bo dogajalo z dosegljivostjo in višino neposrednih plačil v prihodnosti, je odvisno tudi, kako veliko bo zanimanje kmetij za druge oblike upravljanja s tveganji. Po predlogu evropskega proračuna po letu 2020, ki ga je pretekli teden predstavila Evropska komisija, se obetajo določeni rezi tudi v tem elementu kmetijske politike. V primerjavi z nekaterimi drugimi proračunskimi postavkami je (evropska komisija#evropska komisija) pri rezanju neposrednih plačil dokaj konservativna. Pa vendar, element negotovosti je večji kot doslej in spremembe so možne tudi v načinih, kako se bodo kmetije hotele dodatno zaščititi pred tveganji, meni Luka Juvančič.

Spodbudne spremembe prihajajo po letu 2020 pa prihajajo pri oblikovanju SKP. Za vso EU bodo na voljo enaki ukrepi, vsaka država sama pa bo izbrala najbolj primerne za svoje kmetije, črpanje tega denarja in ukrepe pa bo navedla v strateškem načrtu. Sami si krojimo prihodnost. »Ne bi bilo strateško razmišljanje, da bi vso energijo potrošili pri vprašanju neposrednih plačilih v smislu, da bi vsem enako zmanjšali plačila. Če vsi dobijo približno enako nižje plačilo, bodo vsi nezadovoljni. Ukrepe, s tem pa tudi razdelitev evropskih sredstev za slovensko kmetijstvo, je treba načrtovati bolj ciljno kot doslej« še pravi Luka Juvančič.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo 2

Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...