Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.

Kako dobro se kmetje in zadruge spopadajo s tveganji

Čas branja: 4 min
09.05.2018  16:19  Dopolnjeno: 11.05.2018 06:39
Poznamo pogosta, tržno obvladljiva in katastrofalna tveganja.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Po splošni teoriji upravljanja s tveganji poznamo normalna tveganja, ki so pogosta, sistemska in običajna nihanja v pridelavi in dohodkih. Ta tveganja so stalno prisotna v kmetijski proizvodnji, kmetija pa mora sama najti rešitev za spopadanje s temi tveganji. Drugo raven tveganj predstavljajo škodni primeri, ki se pojavljajo kot posledica izrednih klimatskih pojavov, nesreč ali izrazitih tržnih nihanj. Pojavljajo se nekaj redkeje, višina škod pa je višja kot pri normalnih tveganjih. V tem segmentu tveganj kmetije lahko s sklenitvijo zavarovanj omilijo tveganja, od tod tudi poimenovanje, tržna tveganja. Pri najhujših tveganjih, ki imajo katastrofalne posledice, pa je nujna aktivna vključitev države. Kako kmetje upravljajo s tveganji, smo se pogovarjali z Luko Juvančičem, agrarnim ekonomistom z biotehniške fakultete v Ljubljani.

Najboljša je seveda preventiva. Pri pridelavi rastlin pridejo v poštev tehnološki ukrepi, kot so namakanje, mreže proti toči, oroševanje, rastlinjaki, v živinoreji dobro počutje in zdravstvena zaščita živali. Med preventivne aktivnosti prištevamo tudi razpršitev dobavnih in prodajnih poti, tudi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, pravi o strategijah upravljanja s tveganji.

Tveganja razpršijo po verigi

Pri normalnih in tržnih tveganjih učinkovito strategijo predstavljajo različne vrste skupinske zaščite. Povezano sodelovanje proizvajalcev v zadrugi pri nakupu inputov in prodaji pridelkov. Sodelovanje vzdolž verige, kot je pogodbeno sodelovanje. Tveganja se razpršijo po verigi navzgor, ko se mlekarna v pogodbi zaveže, da bo od kmeta do konca leta odkupila določeno količino pridelkov po vnaprej znani ceni. S tem oba partnerja – kmetija in predelovalno podjetje - lažje načrtujeta svoje poslovanje ob stabilni dobavi surovin.

Žal se v zadnjih letih pogosto soočamo z intenzivnimi klimatskimi pojavi, ki imajo pogosto katastrofalne posledice. Kot zadnji dve leti dve zaporedni pozebi v sadjarstvu, pred leti pa poplave pri poljščinah. Ob taki pogostosti pojavov in obsegu škod ni mogoče oblikovati zavarovalnega produkta, ki bi bil hkrati atraktiven za kmeta in ekonomsko vzdržen za zavarovalnico. V Sloveniji imamo tovrstne pojave praktično vsako leto, precej je toče, neviht in neurij, več suš je tudi zaradi podnebnih sprememb.

Več za preventivo

Država bi morala še bolj podpirati preventivo, težava je razdrobljenost kmetij in samo 20 tisoč tržno naravnanih kmetij, ki so si tveganja razpršile z raznoliko pridelavo in prodajo, dopolnilnimi dejavnostmi, neposredno prodajo, turizmom na kmetiji in podobno. Tudi manjše samooskrbne kmetije bi morale čim več vlagati v preventivo, da bi se obvarovale pred tveganji.

Pri individualnih tveganjih lahko vsi v verigi znanja več dosežemo zgolj z izboljševanjem informiranosti in veščin. Kmete usposabljajo, da razmišljajo o svojih strategijah za upravljanje tveganj. Druge so investicije v preventivne ukrepe, ki jih država že sofinancira, denimo namakanje, agromelioracije, mreže proti toči, rastlinjaki, oroševanje … Država podpira tudi povezovanja kmetov v organizacije proizvajalcev. Akterji v posameznih verigah (mleko, meso, ekološki proizvodi) se odločajo za boljše trženje s pomočjo vzpostavitve shem kakovosti. V Sloveniji imamo delujoč sistem sofinanciranja zavarovalnih premij. Že več let je prisotna ideja o vzajemni kmetijski zavarovalnici. Tak sistem v Sloveniji zaradi raznolikosti kmetij s tem pa tudi medsebojnih razlik med tveganji (glede na panogo, velikost kmetije) ne bi deloval. (Vzajemne#Vzajemna) Delujoči vzajemni sistemi so praviloma panožni, kot npr. zavarovalnice za vrtnine poznajo v Španiji, a tam imajo na tisoče hektarjev rastlinjakov in s tem primeren obseg za vzpostavitev in delovanje. »Bolje je izboljšati in dopolniti že veljavne ukrepe, ne pa uvajati novih,« ocenjuje Luka Juvančič.

Kot veliko težavo pri kmetijskih zavarovanjih v Sloveniji predstavljajo odbitne franšize. Kmetje bi radi čim manjše, zavarovalnice pa višje, a se prilagodijo svojim strankam. Tako imajo nizke odbitne franšize, visoke premije in majhno zavarovanost. Če bi bila odbitna franšiza višja, bi lahko zavarovalnice ponudijo privlačnejša zavarovanja, je prepričan Luka Juvančič.

Kanada za vzor

Kanada ima enega najboljših sistemov upravljanja tveganj v kmetijstvu. Tako ima na primer kmetija ima svoj osebni varčevalni račun pri varčevalnem skladu, denar lahko dvigne kadarkoli in za katerikoli razlog, tudi za premostitvena sredstva ob izpadu dohodka, za investicije, prenovo, posodobitev, inovacije … Zadnje leto je sindikat kmetov Slovenije predlagal podobne varčevalne račune za kmetije, zdaj je ta ideja potihnila. »Treba se je zavedati, da lahko tako zberemo le malo denarja, to je lahko orodje samo za upravljanje manjših tveganj, ne katastrofalnih,« opozarja Luka Juvančič. Druga možnost je uvedba vzajemnega zavarovanja, ki ga država delno sofinancira. Podobno rešitev imajo na Madžarskem, kjer je država vzpostavila dvostebrni sistem zavarovanja. En steber predstavlja prostovoljno zavarovanje pridelkov v komercialnih zavarovalnicah, kjer premije delno sofinancira država. Drugi steber predstavlja sistem obveznega vzajemnega zavarovanja za prejemnike neposrednih plačil. Po potrditvi škodnih dogodkov na kmetiji se sproži izplačilo zavarovalnin: kmetijam, ki so prostovoljno komercialno zavarovane, škodo do odbitne franšize izplačajo zavarovalnice, od tam naprej pa državna vzajemna zavarovalnica; nezavarovane kmetije pa iz naslova državne vzajemne zavarovalnice dobijo poplačano zgolj polovico upravičene škode. »Da optimalno upravljaš katastrofalna tveganja, moraš prej zavarovati in izpeljati vse preventivne ukrepe.

Neposredna plačila izravnajo dohodkovna tveganja

Zelo pomemben element upravljanja tveganj so neposredna plačila. Od tega, kaj se bo dogajalo z dosegljivostjo in višino neposrednih plačil v prihodnosti, je odvisno tudi, kako veliko bo zanimanje kmetij za druge oblike upravljanja s tveganji. Po predlogu evropskega proračuna po letu 2020, ki ga je pretekli teden predstavila Evropska komisija, se obetajo določeni rezi tudi v tem elementu kmetijske politike. V primerjavi z nekaterimi drugimi proračunskimi postavkami je (evropska komisija#evropska komisija) pri rezanju neposrednih plačil dokaj konservativna. Pa vendar, element negotovosti je večji kot doslej in spremembe so možne tudi v načinih, kako se bodo kmetije hotele dodatno zaščititi pred tveganji, meni Luka Juvančič.

Spodbudne spremembe prihajajo po letu 2020 pa prihajajo pri oblikovanju SKP. Za vso EU bodo na voljo enaki ukrepi, vsaka država sama pa bo izbrala najbolj primerne za svoje kmetije, črpanje tega denarja in ukrepe pa bo navedla v strateškem načrtu. Sami si krojimo prihodnost. »Ne bi bilo strateško razmišljanje, da bi vso energijo potrošili pri vprašanju neposrednih plačilih v smislu, da bi vsem enako zmanjšali plačila. Če vsi dobijo približno enako nižje plačilo, bodo vsi nezadovoljni. Ukrepe, s tem pa tudi razdelitev evropskih sredstev za slovensko kmetijstvo, je treba načrtovati bolj ciljno kot doslej« še pravi Luka Juvančič.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....

AGROBIZ
Novice
Novice Možnosti za razmah ekološkega kmetijstva

Utrinki s petkove konference o ekološkem kmetijstvu