Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane

(video) Nasveti za boljše upravljanje tveganj

Čas branja: 5 min
17.05.2018  09:32  Dopolnjeno: 17.05.2018 10:18
Reportaža z Agrobiznisovega posveta o upravljanju tveganj v kmetijstvu
(video) Nasveti za boljše upravljanje tveganj
»Pri upravljanju tveganj se lahko zgledujemo po irski zadružni mlekarni Glanbia, ki rejcem ponuja predplačilo za mleko, kadar odkupna cena upade pod 40 centov za liter. Vnaprej jim plača dva centa na liter, in ko cena preseže 30 centov, to predplačilo poračunajo,« pravi Luka Juvančič, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete v Ljubljani.
Foto: Jure Makovec

»Za učinkovitejše upravljanje tveganj naj kmetje vlagajo v vse, s čimer preprečijo izpad pridelka in dohodka, vključno z opremo, razpršitvijo pridelave in prodaje, dodajanjem vrednosti in varčevanjem. Koristijo tudi kolektivni pristopi, kot sta panožno organiziranje in navpično povezovanje, da se tveganje porazdeli med vsemi členi v verigi, pa tudi skupinska zavarovanja. Izrabijo naj tudi državne podpore v preventivo in sofinanciranje kmetijskih zavarovanj. Neposredna plačila so glavni instrument za upravljanje tveganj. Celostnih komercialnih zavarovanj, ki bi bila dolgoročno ekonomsko vzdržna, pa ni,« pravi Luka Juvančič, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete v Ljubljani.

Irski vzor je zadružna mlekarna

Kot dober primer Juvančič omenja irsko zadružno mlekarno Glanbia, ki rejcem ponuja predplačilo za mleko, ko odkupna cena upade pod 40 centov za liter. Vnaprej jim plača dva centa na liter, in ko cena prebije 30 centov na liter, to predplačilo poračunajo. Skupaj z nizozemsko zadružno banko Rabobank rejcem ponuja tudi posojilno shemo, kjer znižajo mesečni obrok posojila, ko odkupna cena mleka upade pod vnaprej določen prag.

Kako zajeziti nihanje cen v prašičereji

Še leta 2007 smo pri prašičereji dosegli 74-odstotno stopnjo samooskrbe, leta 2016 pa se je zmanjšala na le 35 odstotkov. Prašiče redi nekaj več kot 22 tisoč kmetij, le dva odstotka jih ima več kot sto, večino mesa uvozimo, pravi o(David Skornšek#David Skornšek), direktor skupine Farme Ihan, ki obvladuje vso verigo od vzreje in zakola do predelave in prodaje prašičev. Z bankami so se lani dogovorili za reprogram posojil, presegli načrtovane prihodke in tekoče poslovali z dobičkom.

Da bi zmanjšali nihanje odkupne cen prašičjega mesa, ki je navezano na nemške in avstrijske povprečne cene (indeksa AMi in AMA), si Skornšek prizadeva zakleniti oziroma fiksirati prodajno ceno. Cena močno niha, dogajajo se hitre korekcije navzdol in počasni popravki navzgor. »Ob spoštovanju kartelnih pravil bi radi dosegli dolgoročno stabilno ceno, s tem zmanjšali sistemska tveganja za rejce, skupaj določili smernice za razvoj prašičereje in uvedli poročanje o masnih bilancah,« poudarja David Skornšek.

Zelenjadarji v skupinsko zavarovanje

Kmetijska zadruga Agraria Koper je lani od 55 kmetov odkupila dva tisoč ton zelenjave, največ plodovk, kot so paradižnik, bučke, jajčevci, melone in lubenice, ter kapusnic, denimo ohrovta in radiča. Največ, 40 odstotkov, zelenjave prodajo v svojih sedmih trgovinah.

»Premalo je rastlinjakov. Od 200 hektarjev, kjer gojijo zelenjavo, je pokritih le pet hektarjev površin, od tega je sodoben rastlinjak velik slab hektar. A težave so z zbiranjem papirjev. Druga težava je, da je naš povprečni kmet star 60 let. Spodbudno je, da smo lani dobili dva mlada prevzemnika, ki načrtujeta širitev rastlinjakov, v zadrugi jim pomagamo pri zbiranju dokumentacije, od odločbe za namakanje do vodnega dovoljenja,« pravi Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Agraria Koper.

Česar ne prodajo, predelajo. Tako pod svojo blagovno znamko Purissima ponujajo paradižnikovo omako in kakijevo marmelado. S trgovci se od lani dogovarjajo o načrtovani pridelavi. Manjši diskontar jim je prvi razkril količinski odkup za letos, delno ga že oskrbujejo. Težava je, da pri nas ni borze za prodajo zelenjave, tako da trgovci sami določajo cene. Da bi pridelovalci zmanjšali nevarnost izgube pridelka, jim zadruga pomaga pri sklenitvi skupinskega zavarovanja.

»Upanje zbuja mladi kmet, ki mu je lani dvakrat podrlo tunele, vsakič je zagotovil pridelavo, tudi letos mu zelenjava že raste,« še pravi Patricija Pirnat.

Kmetija Jenko: prek krompirja, sladkorne pese in mleka do jajc

Kmetija Jenko iz Komende, ki ima 15 hektarjev njiv in pašnikov in toliko gozda, je v zadnjih 40 letih štirikrat spremenila svojo glavno proizvodnjo. Najprej so gojili krompir, potem sladkorno peso, sledila je prireja mleka in od leta 2016 imajo jajca. Registrirali so pakirni center in tri hleve za dva tisoč kokoši, ki imajo tudi izpust na travo. Uredili so evidentiranje in žigosanje jajc, monitoring salmonele, pakirni center, trženje in prodajo. Gospodar kmetije je še vedno upokojeni oče Peter, a se dogovarjajo o mladem prevzemniku. Na kmetiji poleg sina Matjaža Jenka dela tudi mama.

»Leta 2016 sem za diplomo priredil samopostrežni prodajni avtomat v jajčkomat. Naenkrat lahko ponuja 500 jajc, v sezoni tudi domače šparglje, brstični ohrovt in češnjev paradižnik. Še dva takšna jajčkomata čakata na zagon, a vsa jajca sproti prodamo. Ko povečamo jato, bosta začela delovati. Za jajčkomat mi Petrol ponuja 50 bencinskih servisov, a nimamo takšne ponudbe,« pravi Matjaž Jenko, ki je očeta prepričal, da govedo zamenjajo za kokoši.

Poleg novih lokacij za jajčkomat načrtuje avtomatizacijo hlevov z avtomatskimi gnezdi in krmilno linijo. Iz manjših jajc, ki jih kokoši nesejo na začetku, bo delal testenine. Jato kokoši bo postopno povečal. Z mladima kmetoma iz Kamnika in Vodic se je povezal v Združenje mladih rejcev perutnine, prek katerega skupaj oskrbujejo Spar.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...

AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 6

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Ste vedeli, da vsa vina niso primerna za stroge vegane? 15

V kleti lahko vino pride v stik s snovmi živalskega izvora, ki lahko v sledeh ostanejo v vinu