Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

(video) Nasveti za boljše upravljanje tveganj

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 5 min
17.05.2018  09:32  Dopolnjeno: 17.05.2018 10:18
Reportaža z Agrobiznisovega posveta o upravljanju tveganj v kmetijstvu
(video) Nasveti za boljše upravljanje tveganj
»Pri upravljanju tveganj se lahko zgledujemo po irski zadružni mlekarni Glanbia, ki rejcem ponuja predplačilo za mleko, kadar odkupna cena upade pod 40 centov za liter. Vnaprej jim plača dva centa na liter, in ko cena preseže 30 centov, to predplačilo poračunajo,« pravi Luka Juvančič, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete v Ljubljani.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

»Za učinkovitejše upravljanje tveganj naj kmetje vlagajo v vse, s čimer preprečijo izpad pridelka in dohodka, vključno z opremo, razpršitvijo pridelave in prodaje, dodajanjem vrednosti in varčevanjem. Koristijo tudi kolektivni pristopi, kot sta panožno organiziranje in navpično povezovanje, da se tveganje porazdeli med vsemi členi v verigi, pa tudi skupinska zavarovanja. Izrabijo naj tudi državne podpore v preventivo in sofinanciranje kmetijskih zavarovanj. Neposredna plačila so glavni instrument za upravljanje tveganj. Celostnih komercialnih zavarovanj, ki bi bila dolgoročno ekonomsko vzdržna, pa ni,« pravi Luka Juvančič, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete v Ljubljani.

Irski vzor je zadružna mlekarna

Kot dober primer Juvančič omenja irsko zadružno mlekarno Glanbia, ki rejcem ponuja predplačilo za mleko, ko odkupna cena upade pod 40 centov za liter. Vnaprej jim plača dva centa na liter, in ko cena prebije 30 centov na liter, to predplačilo poračunajo. Skupaj z nizozemsko zadružno banko Rabobank rejcem ponuja tudi posojilno shemo, kjer znižajo mesečni obrok posojila, ko odkupna cena mleka upade pod vnaprej določen prag.

Kako zajeziti nihanje cen v prašičereji

Še leta 2007 smo pri prašičereji dosegli 74-odstotno stopnjo samooskrbe, leta 2016 pa se je zmanjšala na le 35 odstotkov. Prašiče redi nekaj več kot 22 tisoč kmetij, le dva odstotka jih ima več kot sto, večino mesa uvozimo, pravi o(David Skornšek#David Skornšek), direktor skupine Farme Ihan, ki obvladuje vso verigo od vzreje in zakola do predelave in prodaje prašičev. Z bankami so se lani dogovorili za reprogram posojil, presegli načrtovane prihodke in tekoče poslovali z dobičkom.

Da bi zmanjšali nihanje odkupne cen prašičjega mesa, ki je navezano na nemške in avstrijske povprečne cene (indeksa AMi in AMA), si Skornšek prizadeva zakleniti oziroma fiksirati prodajno ceno. Cena močno niha, dogajajo se hitre korekcije navzdol in počasni popravki navzgor. »Ob spoštovanju kartelnih pravil bi radi dosegli dolgoročno stabilno ceno, s tem zmanjšali sistemska tveganja za rejce, skupaj določili smernice za razvoj prašičereje in uvedli poročanje o masnih bilancah,« poudarja David Skornšek.

Zelenjadarji v skupinsko zavarovanje

Kmetijska zadruga Agraria Koper je lani od 55 kmetov odkupila dva tisoč ton zelenjave, največ plodovk, kot so paradižnik, bučke, jajčevci, melone in lubenice, ter kapusnic, denimo ohrovta in radiča. Največ, 40 odstotkov, zelenjave prodajo v svojih sedmih trgovinah.

»Premalo je rastlinjakov. Od 200 hektarjev, kjer gojijo zelenjavo, je pokritih le pet hektarjev površin, od tega je sodoben rastlinjak velik slab hektar. A težave so z zbiranjem papirjev. Druga težava je, da je naš povprečni kmet star 60 let. Spodbudno je, da smo lani dobili dva mlada prevzemnika, ki načrtujeta širitev rastlinjakov, v zadrugi jim pomagamo pri zbiranju dokumentacije, od odločbe za namakanje do vodnega dovoljenja,« pravi Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Agraria Koper.

Česar ne prodajo, predelajo. Tako pod svojo blagovno znamko Purissima ponujajo paradižnikovo omako in kakijevo marmelado. S trgovci se od lani dogovarjajo o načrtovani pridelavi. Manjši diskontar jim je prvi razkril količinski odkup za letos, delno ga že oskrbujejo. Težava je, da pri nas ni borze za prodajo zelenjave, tako da trgovci sami določajo cene. Da bi pridelovalci zmanjšali nevarnost izgube pridelka, jim zadruga pomaga pri sklenitvi skupinskega zavarovanja.

»Upanje zbuja mladi kmet, ki mu je lani dvakrat podrlo tunele, vsakič je zagotovil pridelavo, tudi letos mu zelenjava že raste,« še pravi Patricija Pirnat.

Kmetija Jenko: prek krompirja, sladkorne pese in mleka do jajc

Kmetija Jenko iz Komende, ki ima 15 hektarjev njiv in pašnikov in toliko gozda, je v zadnjih 40 letih štirikrat spremenila svojo glavno proizvodnjo. Najprej so gojili krompir, potem sladkorno peso, sledila je prireja mleka in od leta 2016 imajo jajca. Registrirali so pakirni center in tri hleve za dva tisoč kokoši, ki imajo tudi izpust na travo. Uredili so evidentiranje in žigosanje jajc, monitoring salmonele, pakirni center, trženje in prodajo. Gospodar kmetije je še vedno upokojeni oče Peter, a se dogovarjajo o mladem prevzemniku. Na kmetiji poleg sina Matjaža Jenka dela tudi mama.

»Leta 2016 sem za diplomo priredil samopostrežni prodajni avtomat v jajčkomat. Naenkrat lahko ponuja 500 jajc, v sezoni tudi domače šparglje, brstični ohrovt in češnjev paradižnik. Še dva takšna jajčkomata čakata na zagon, a vsa jajca sproti prodamo. Ko povečamo jato, bosta začela delovati. Za jajčkomat mi Petrol ponuja 50 bencinskih servisov, a nimamo takšne ponudbe,« pravi Matjaž Jenko, ki je očeta prepričal, da govedo zamenjajo za kokoši.

Poleg novih lokacij za jajčkomat načrtuje avtomatizacijo hlevov z avtomatskimi gnezdi in krmilno linijo. Iz manjših jajc, ki jih kokoši nesejo na začetku, bo delal testenine. Jato kokoši bo postopno povečal. Z mladima kmetoma iz Kamnika in Vodic se je povezal v Združenje mladih rejcev perutnine, prek katerega skupaj oskrbujejo Spar.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.