V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja »Pred petimi leti je bil delež biopolimerov na svetovnem trgu enoodstoten, zdaj je štiriodstoten, do leta 2030 bo 40-odstoten,« o tržnih možnostih pravi Eva Štraser iz startupa Evegreen
Hlev s pametnim prezračevanjem omogoča varčno in do piščancev prijazno rejo  Hlev s pametnim prezračevanjem omogoča varčno in do piščancev prijazno rejo Rejci, pozor, od leta 2023 bo na perutninskih in prašičjih farmah v EU obvezno prezračevanje z vračanjem toplote
Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Katere drastične spremembe pri ravnanju z zvermi zahteva Sindikat kmetov Slovenije in kako jih podpira Šarec
Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko

(video) Nasveti za boljše upravljanje tveganj

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 5 min
17.05.2018  09:32  Dopolnjeno: 17.05.2018 10:18
Reportaža z Agrobiznisovega posveta o upravljanju tveganj v kmetijstvu
(video) Nasveti za boljše upravljanje tveganj
»Pri upravljanju tveganj se lahko zgledujemo po irski zadružni mlekarni Glanbia, ki rejcem ponuja predplačilo za mleko, kadar odkupna cena upade pod 40 centov za liter. Vnaprej jim plača dva centa na liter, in ko cena preseže 30 centov, to predplačilo poračunajo,« pravi Luka Juvančič, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete v Ljubljani.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

»Za učinkovitejše upravljanje tveganj naj kmetje vlagajo v vse, s čimer preprečijo izpad pridelka in dohodka, vključno z opremo, razpršitvijo pridelave in prodaje, dodajanjem vrednosti in varčevanjem. Koristijo tudi kolektivni pristopi, kot sta panožno organiziranje in navpično povezovanje, da se tveganje porazdeli med vsemi členi v verigi, pa tudi skupinska zavarovanja. Izrabijo naj tudi državne podpore v preventivo in sofinanciranje kmetijskih zavarovanj. Neposredna plačila so glavni instrument za upravljanje tveganj. Celostnih komercialnih zavarovanj, ki bi bila dolgoročno ekonomsko vzdržna, pa ni,« pravi Luka Juvančič, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete v Ljubljani.

Irski vzor je zadružna mlekarna

Kot dober primer Juvančič omenja irsko zadružno mlekarno Glanbia, ki rejcem ponuja predplačilo za mleko, ko odkupna cena upade pod 40 centov za liter. Vnaprej jim plača dva centa na liter, in ko cena prebije 30 centov na liter, to predplačilo poračunajo. Skupaj z nizozemsko zadružno banko Rabobank rejcem ponuja tudi posojilno shemo, kjer znižajo mesečni obrok posojila, ko odkupna cena mleka upade pod vnaprej določen prag.

Kako zajeziti nihanje cen v prašičereji

Še leta 2007 smo pri prašičereji dosegli 74-odstotno stopnjo samooskrbe, leta 2016 pa se je zmanjšala na le 35 odstotkov. Prašiče redi nekaj več kot 22 tisoč kmetij, le dva odstotka jih ima več kot sto, večino mesa uvozimo, pravi o(David Skornšek#David Skornšek), direktor skupine Farme Ihan, ki obvladuje vso verigo od vzreje in zakola do predelave in prodaje prašičev. Z bankami so se lani dogovorili za reprogram posojil, presegli načrtovane prihodke in tekoče poslovali z dobičkom.

Da bi zmanjšali nihanje odkupne cen prašičjega mesa, ki je navezano na nemške in avstrijske povprečne cene (indeksa AMi in AMA), si Skornšek prizadeva zakleniti oziroma fiksirati prodajno ceno. Cena močno niha, dogajajo se hitre korekcije navzdol in počasni popravki navzgor. »Ob spoštovanju kartelnih pravil bi radi dosegli dolgoročno stabilno ceno, s tem zmanjšali sistemska tveganja za rejce, skupaj določili smernice za razvoj prašičereje in uvedli poročanje o masnih bilancah,« poudarja David Skornšek.

Zelenjadarji v skupinsko zavarovanje

Kmetijska zadruga Agraria Koper je lani od 55 kmetov odkupila dva tisoč ton zelenjave, največ plodovk, kot so paradižnik, bučke, jajčevci, melone in lubenice, ter kapusnic, denimo ohrovta in radiča. Največ, 40 odstotkov, zelenjave prodajo v svojih sedmih trgovinah.

»Premalo je rastlinjakov. Od 200 hektarjev, kjer gojijo zelenjavo, je pokritih le pet hektarjev površin, od tega je sodoben rastlinjak velik slab hektar. A težave so z zbiranjem papirjev. Druga težava je, da je naš povprečni kmet star 60 let. Spodbudno je, da smo lani dobili dva mlada prevzemnika, ki načrtujeta širitev rastlinjakov, v zadrugi jim pomagamo pri zbiranju dokumentacije, od odločbe za namakanje do vodnega dovoljenja,« pravi Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Agraria Koper.

Česar ne prodajo, predelajo. Tako pod svojo blagovno znamko Purissima ponujajo paradižnikovo omako in kakijevo marmelado. S trgovci se od lani dogovarjajo o načrtovani pridelavi. Manjši diskontar jim je prvi razkril količinski odkup za letos, delno ga že oskrbujejo. Težava je, da pri nas ni borze za prodajo zelenjave, tako da trgovci sami določajo cene. Da bi pridelovalci zmanjšali nevarnost izgube pridelka, jim zadruga pomaga pri sklenitvi skupinskega zavarovanja.

»Upanje zbuja mladi kmet, ki mu je lani dvakrat podrlo tunele, vsakič je zagotovil pridelavo, tudi letos mu zelenjava že raste,« še pravi Patricija Pirnat.

Kmetija Jenko: prek krompirja, sladkorne pese in mleka do jajc

Kmetija Jenko iz Komende, ki ima 15 hektarjev njiv in pašnikov in toliko gozda, je v zadnjih 40 letih štirikrat spremenila svojo glavno proizvodnjo. Najprej so gojili krompir, potem sladkorno peso, sledila je prireja mleka in od leta 2016 imajo jajca. Registrirali so pakirni center in tri hleve za dva tisoč kokoši, ki imajo tudi izpust na travo. Uredili so evidentiranje in žigosanje jajc, monitoring salmonele, pakirni center, trženje in prodajo. Gospodar kmetije je še vedno upokojeni oče Peter, a se dogovarjajo o mladem prevzemniku. Na kmetiji poleg sina Matjaža Jenka dela tudi mama.

»Leta 2016 sem za diplomo priredil samopostrežni prodajni avtomat v jajčkomat. Naenkrat lahko ponuja 500 jajc, v sezoni tudi domače šparglje, brstični ohrovt in češnjev paradižnik. Še dva takšna jajčkomata čakata na zagon, a vsa jajca sproti prodamo. Ko povečamo jato, bosta začela delovati. Za jajčkomat mi Petrol ponuja 50 bencinskih servisov, a nimamo takšne ponudbe,« pravi Matjaž Jenko, ki je očeta prepričal, da govedo zamenjajo za kokoši.

Poleg novih lokacij za jajčkomat načrtuje avtomatizacijo hlevov z avtomatskimi gnezdi in krmilno linijo. Iz manjših jajc, ki jih kokoši nesejo na začetku, bo delal testenine. Jato kokoši bo postopno povečal. Z mladima kmetoma iz Kamnika in Vodic se je povezal v Združenje mladih rejcev perutnine, prek katerega skupaj oskrbujejo Spar.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Po svetu rastejo proizvodnja piva in nova hmeljišča 9

Vsa hmeljišča na svetu skupaj presegajo 61 tisoč hektarjev, zaradi ugodne cene hmelja, ki pokrije stroške, in večje proizvodnje piva...