Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte

(video) Nasveti za boljše upravljanje tveganj

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 5 min
17.05.2018  09:32  Dopolnjeno: 17.05.2018 10:18
Reportaža z Agrobiznisovega posveta o upravljanju tveganj v kmetijstvu
(video) Nasveti za boljše upravljanje tveganj
»Pri upravljanju tveganj se lahko zgledujemo po irski zadružni mlekarni Glanbia, ki rejcem ponuja predplačilo za mleko, kadar odkupna cena upade pod 40 centov za liter. Vnaprej jim plača dva centa na liter, in ko cena preseže 30 centov, to predplačilo poračunajo,« pravi Luka Juvančič, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete v Ljubljani.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

»Za učinkovitejše upravljanje tveganj naj kmetje vlagajo v vse, s čimer preprečijo izpad pridelka in dohodka, vključno z opremo, razpršitvijo pridelave in prodaje, dodajanjem vrednosti in varčevanjem. Koristijo tudi kolektivni pristopi, kot sta panožno organiziranje in navpično povezovanje, da se tveganje porazdeli med vsemi členi v verigi, pa tudi skupinska zavarovanja. Izrabijo naj tudi državne podpore v preventivo in sofinanciranje kmetijskih zavarovanj. Neposredna plačila so glavni instrument za upravljanje tveganj. Celostnih komercialnih zavarovanj, ki bi bila dolgoročno ekonomsko vzdržna, pa ni,« pravi Luka Juvančič, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete v Ljubljani.

Irski vzor je zadružna mlekarna

Kot dober primer Juvančič omenja irsko zadružno mlekarno Glanbia, ki rejcem ponuja predplačilo za mleko, ko odkupna cena upade pod 40 centov za liter. Vnaprej jim plača dva centa na liter, in ko cena prebije 30 centov na liter, to predplačilo poračunajo. Skupaj z nizozemsko zadružno banko Rabobank rejcem ponuja tudi posojilno shemo, kjer znižajo mesečni obrok posojila, ko odkupna cena mleka upade pod vnaprej določen prag.

Kako zajeziti nihanje cen v prašičereji

Še leta 2007 smo pri prašičereji dosegli 74-odstotno stopnjo samooskrbe, leta 2016 pa se je zmanjšala na le 35 odstotkov. Prašiče redi nekaj več kot 22 tisoč kmetij, le dva odstotka jih ima več kot sto, večino mesa uvozimo, pravi o(David Skornšek#David Skornšek), direktor skupine Farme Ihan, ki obvladuje vso verigo od vzreje in zakola do predelave in prodaje prašičev. Z bankami so se lani dogovorili za reprogram posojil, presegli načrtovane prihodke in tekoče poslovali z dobičkom.

Da bi zmanjšali nihanje odkupne cen prašičjega mesa, ki je navezano na nemške in avstrijske povprečne cene (indeksa AMi in AMA), si Skornšek prizadeva zakleniti oziroma fiksirati prodajno ceno. Cena močno niha, dogajajo se hitre korekcije navzdol in počasni popravki navzgor. »Ob spoštovanju kartelnih pravil bi radi dosegli dolgoročno stabilno ceno, s tem zmanjšali sistemska tveganja za rejce, skupaj določili smernice za razvoj prašičereje in uvedli poročanje o masnih bilancah,« poudarja David Skornšek.

Zelenjadarji v skupinsko zavarovanje

Kmetijska zadruga Agraria Koper je lani od 55 kmetov odkupila dva tisoč ton zelenjave, največ plodovk, kot so paradižnik, bučke, jajčevci, melone in lubenice, ter kapusnic, denimo ohrovta in radiča. Največ, 40 odstotkov, zelenjave prodajo v svojih sedmih trgovinah.

»Premalo je rastlinjakov. Od 200 hektarjev, kjer gojijo zelenjavo, je pokritih le pet hektarjev površin, od tega je sodoben rastlinjak velik slab hektar. A težave so z zbiranjem papirjev. Druga težava je, da je naš povprečni kmet star 60 let. Spodbudno je, da smo lani dobili dva mlada prevzemnika, ki načrtujeta širitev rastlinjakov, v zadrugi jim pomagamo pri zbiranju dokumentacije, od odločbe za namakanje do vodnega dovoljenja,« pravi Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Agraria Koper.

Česar ne prodajo, predelajo. Tako pod svojo blagovno znamko Purissima ponujajo paradižnikovo omako in kakijevo marmelado. S trgovci se od lani dogovarjajo o načrtovani pridelavi. Manjši diskontar jim je prvi razkril količinski odkup za letos, delno ga že oskrbujejo. Težava je, da pri nas ni borze za prodajo zelenjave, tako da trgovci sami določajo cene. Da bi pridelovalci zmanjšali nevarnost izgube pridelka, jim zadruga pomaga pri sklenitvi skupinskega zavarovanja.

»Upanje zbuja mladi kmet, ki mu je lani dvakrat podrlo tunele, vsakič je zagotovil pridelavo, tudi letos mu zelenjava že raste,« še pravi Patricija Pirnat.

Kmetija Jenko: prek krompirja, sladkorne pese in mleka do jajc

Kmetija Jenko iz Komende, ki ima 15 hektarjev njiv in pašnikov in toliko gozda, je v zadnjih 40 letih štirikrat spremenila svojo glavno proizvodnjo. Najprej so gojili krompir, potem sladkorno peso, sledila je prireja mleka in od leta 2016 imajo jajca. Registrirali so pakirni center in tri hleve za dva tisoč kokoši, ki imajo tudi izpust na travo. Uredili so evidentiranje in žigosanje jajc, monitoring salmonele, pakirni center, trženje in prodajo. Gospodar kmetije je še vedno upokojeni oče Peter, a se dogovarjajo o mladem prevzemniku. Na kmetiji poleg sina Matjaža Jenka dela tudi mama.

»Leta 2016 sem za diplomo priredil samopostrežni prodajni avtomat v jajčkomat. Naenkrat lahko ponuja 500 jajc, v sezoni tudi domače šparglje, brstični ohrovt in češnjev paradižnik. Še dva takšna jajčkomata čakata na zagon, a vsa jajca sproti prodamo. Ko povečamo jato, bosta začela delovati. Za jajčkomat mi Petrol ponuja 50 bencinskih servisov, a nimamo takšne ponudbe,« pravi Matjaž Jenko, ki je očeta prepričal, da govedo zamenjajo za kokoši.

Poleg novih lokacij za jajčkomat načrtuje avtomatizacijo hlevov z avtomatskimi gnezdi in krmilno linijo. Iz manjših jajc, ki jih kokoši nesejo na začetku, bo delal testenine. Jato kokoši bo postopno povečal. Z mladima kmetoma iz Kamnika in Vodic se je povezal v Združenje mladih rejcev perutnine, prek katerega skupaj oskrbujejo Spar.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...