V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja »Pred petimi leti je bil delež biopolimerov na svetovnem trgu enoodstoten, zdaj je štiriodstoten, do leta 2030 bo 40-odstoten,« o tržnih možnostih pravi Eva Štraser iz startupa Evegreen
Hlev s pametnim prezračevanjem omogoča varčno in do piščancev prijazno rejo  Hlev s pametnim prezračevanjem omogoča varčno in do piščancev prijazno rejo Rejci, pozor, od leta 2023 bo na perutninskih in prašičjih farmah v EU obvezno prezračevanje z vračanjem toplote
Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Katere drastične spremembe pri ravnanju z zvermi zahteva Sindikat kmetov Slovenije in kako jih podpira Šarec
Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko

Kaj morate vedeti o opravljanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 9 min
17.05.2018  14:19  Dopolnjeno: 17.05.2018 14:26
Kaj morate vedeti o opravljanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
Foto: Petra Subic

Obveščaj me o novih člankih:  

Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, opredeljene v zakonu o kmetijstvu, je vedno večje. Glavni vzrok je verjetno pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost in poslovni izzivi. Kako začeti? Doma na kmetiji, kjer se kot člani kmetije ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo.

Kmetijska dejavnost obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih in dejavnosti. Tej osnovni dejavnosti sledijo tudi dopolnilne dejavnosti na kmetiji, katerih cilj je izboljšanje dohodkovnega položaja kmetije in s tem zagotavljanja delovnih mest ekonomsko primerljivih z delovnimi mesti v drugih sektorjih. Priporočamo, da preden zakorakate v pravne okvire za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, obiščete svetovalca javne službe kmetijskega svetovanja in skupaj izdelate analizo vsaj v treh korakih: potenciali kmetije na kateri bi želeli opravljati dopolnilno dejavnost, osebni motivi in potrebna znanja ter tržne možnosti.

Kako do dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji lahko začne opravljati dejavnost s pridobitvijo dovoljenja, ki mu ga z odločbo izda upravna enota. Torej ne za registracijo dejavnosti ampak z dovoljenjem za opravljanje posamezne dejavnosti. Bistveno razlikovanje med navedenima je v statusu osebe, ki se pri nosilcu dopolnilne dejavnosti na kmetiji ne spreminja v podjetnika posameznika ali katerokoli drugo pravno osebo, temveč v poslovnem svetu opravlja dejavnost kot kmet, ki je fizična oseba.

Postopek vpisa dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vpisa sprememb podatkov in vpisa prenehanja opravljanja dejavnosti v Register kmetijskih gospodarstev in obvestilo Furs ter agenciji za javnopravne evidence AJPES o izdanem dovoljenju izvede upravna enota, ki je odločbo izdala.

Izbirate lahko med več kot 120 različnimi dopolnilnimi dejavnostmi

V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. Novost so dopolnilne dejavnosti s področja socialno varstvenih storitev, ki zakonsko še niso urejeno do mere, da bi jih lahko opravljali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, vendar si na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS močno prizadevajo, da bi to uredili še v tem letu.

Zakon o kmetijstvu določa, da se lahko z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ukvarjajo zgolj na podlagi odločbe upravne enote, omejuje pa letni dohodek iz tega naslova. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko nosilec kmetije ali njen član ob soglasju nosilca kmetije.

Zaslužek omejen na tri oziroma pet povprečnih plač

Opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji pod pogoji iz uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji je dopustno, dokler letni dohodek vseh dopolnilnih dejavnosti ne preseže treh, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu. Pristojnost preverjanja ima upravna enota, ki ji mora nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji podatke o letnem dohodku preteklega leta sporočiti najkasneje do 30. junija.

10 skupin dopolnilnih dejavnosti

Uredba o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji daje možnost izbire prave dejavnosti za vsakega posameznika, ki se želi poslovno preizkusiti. V uredbi so določeni podrobnejši pogoji za posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti, ki so zajete v te skupine:

  1. Predelava primarnih kmetijskih pridelkov
  2. Predelava gozdnih lesnih sortimentov
  3. Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij
  4. Vzreja in predelava vodnih organizmov
  5. Turizem na kmetiji
  6. Dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki
  7. Predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov
  8. Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela
  9. Svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo
  10. Socialno-varstvene storitve.

Uredba o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji predpisuje minimalne pogoje za opravljanje posameznih dopolnilnih dejavnosti, ki so vezane pretežno na surovine s kmetije, lastna delovna sredstva ali povezane s tradicionalnimi znanji.

Nujna pogoja sta vpis v register RKG in kmetijska zemlja

Skupni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati vse kmetije, vpisane v register kmetijskih gospodarstev (RKG), da lahko zaprosijo za dovoljenje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, je zemljišče. Kmetija mora imeti v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin. Izjema so dopolnilne dejavnosti, povezane s čebelarstvom, kjer je pogoj deset čebeljih družin.

Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upoštevajo prijavljene grafične enote rabe zemljišča (GERK) v registru kmetijskih gospodarstev. GERK uredimo na katerikoli upravni enoti, priporočljivo je na krajevno pristojni po legi zemljišča. Glede na različne rabe GERK se za hektar primerljivih kmetijskih površin šteje največja upravičena površina GERK, razen pri vrstah rabe GERK 1181, 1191 in 1420, kjer se upošteva celotna grafična površina. Za preračun enega hektarja primerljivih kmetijskih površin (PKP) šteje:

  • 1 hektar njivskih površin (raba 1100, 1150, 1131, 1161, 1170 in 1610),
  • 2 hektarja travniških površin (raba 1222, 1300 in 1320),
  • 0,25 hektarja trajnih nasadov (raba 1160, 1180, 1181, 1211, 1212, 1221, 1230 in 1240),
  • 0,1 hektarja rastlinjakov (raba 1190, 1191 in 1192),
  • 8 hektarjev plantaž gozdnega drevja (raba 1420),
  • 0 hektarjev površin za ukrepe odprave zaraščanja (raba 1411).

Za opravljanje spodaj navedenih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji morajo biti izkazani še naslednji pogoji:

Po članih kmetije

  • Lastninsko pravico na 6 hektarjev gozda, za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava gozdnih sadežev, predelava gozdnih lesnih sortimentov ter proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase,
  • Lastninsko pravico na 2 hektarja gozda za opravljanje dopolnilne dejavnosti izdelava enostavnih izdelkov iz lesa ter domača suhorobarska galanterija in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine morate imeti,
  • Pravico uporabe 0,02 hektarja površin z zelišči za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava zelišč,
  • Pravico uporabe vodnega zemljišča za opravljanje dopolnilne dejavnosti vzreja in predelava vodnih organizmov;

Po nosilcu dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

  • najmanj srednjo strokovno izobrazbo s področja kmetijstva oziroma gozdarstva ali

pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo oziroma mojstrski izpit s tega področja ali izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki ustrezajo izobrazbi najmanj prve stopnje za izvajanje svetovanja o kmetovanju in usposabljanja na kmetiji.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu velja tudi za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ločimo tri skupine kmetij: kmete kot delodajalce, kmete kot samozaposlene in ostale.

Delodajalci – kmetije z zaposlenimi delavci

Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

Kmetje, ki imajo v svojem delovnem procesu zaposlene, morajo na področju varnosti in zdravja pri delu izpolnjevati vse določbe, ki so predvidene za delodajalce. Kot delodajalec se tako v smislu zakona o varnosti in zdravju pri delu šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu, razen oseb, ki zagotavljajo delo delavcem v gospodinjstvu in nosilcev kmetij, ki opravljajo delo z družinskimi člani na kmetijah v skladu s predpisi o kmetijstvu.

Samozaposleni – pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje

V skupino samozaposlenih oseb so uvrščeni kmetje (tudi nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji), ki so po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovani kot kmetje,ne zaposlujejo delavcev in v delovni proces ne vključujejo drugih oseb, razen družinskih članov na kmetiji, kot je opredeljeno v zakonu o kmetijstvu. Ta skupina kmetov mora sama oceniti tveganje, izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Ostali – kmetje, ki postransko opravljajo dejavnost

Sem spadajo kmetje, ki opravljajo neko drugo dejavnost izven kmetijstva, oziroma so zaposleni izven kmetije in na tej osnovi tudi zdravstveno in pokojninsko/invalidsko zavarovani. Osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost in/ali dopolnilno dejavnost pa opravljajo v svojem prostem času. Zakon o varnosti in zdravju pri delu jih ne zajema in so za lastno varno delo in zdravje odgovorni sami.

Kmetje, ki zaposlujejo delavce in s tem pridobijo status delodajalca, morajo poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, usposobljen za varstvo pred požarom po zakonu o varstvu pred požarom.

Pravilnik o požarnem redu nalaga kmetijam, katerih skupna površina nestanovanjskih kmetijskih stavb presega 300 kvadratnih metrov, izdelavo požarnega reda. Vsekakor je požarni red povezan z usposabljanjem odgovorne osebe za gašenje začetnih požarov. Delodajalcem pravilnik nalaga dolžnost določiti osebo odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje načrta evakuacije. Tudi kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot »kmetje«, morajo skladno z vrsto in naravo dejavnosti, s katero se ukvarjajo, sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom.

Zakon o dohodnini določa kmečko gospodinjstvo kote skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na naslovu kmetije, niso najeta delovna sila, njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pa znaša najmanj 200 evrov.

Tako oblikovano kmečko gospodinjstvo mora določiti enega izmed njih kot zavezanca

za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za celotno kmetijsko in gozdarsko dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva ter morebitne druge kmetijske ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Opredeliti se mora za način ugotavljanja davčne osnove in to priglasiti pri pristojni finančni upravi. To pomeni, da se za posamezno kmetijsko in dopolnilno dejavnost sme v okviru kmečkega gospodinjstva kot zavezanec priglasiti en sam nosilec dejavnosti.



Ugotavljanje davčne osnove sta možni dve opredelitvi:

  • vodenje evidenc za davčne namene na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov

Ta oblika je dopustna dokler zavezanec ne presega 50 tisoč evrov letnega prihodka iz DDK. Zavezanec, ki za kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost ugotavlja dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, je prag letnih prihodkov 100 tisoč evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet (če sta dva zavarovanca, sme nosilec uveljavljati normirane odhodke do višine 200 tisoč evrov letnega prihodka).

Normirani odhodki so določeni v višini 80 odstotkov prihodkov, kar pomeni, da gre v davčno osnovo le 20 odstotkov prihodkov, ki so obdavčeni s fiksno 20-odstotno stopnjo.

  • ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov

Zavezanec je v tem primeru dolžan voditi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s posebnim računovodskim standardom, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:

- da povprečno število delavcev ne presega treh,

- da so letni prihodki nižji od 50 tisoč evrov,

- da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25 tisoč evrov.

V vseh ostalih primerih je potrebno voditi dvostavno knjigovodstvo.

Način, na katerega kmet iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje, določa zakon, ki ureja davčni postopek.

Mali obsegi prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov

Zavezanec, ki iz malih obsegov predelav ne preseže letnega prihodka 3.500 evrov, svojo dejavnost davčnemu organu zgolj priglasi za evidentiranje. Do navedene višine se mu davčna osnova ne povečuje, saj se prihodek šteje kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Med male obsege prve stopnje predelave lastnih kmetijskih pridelkov sodijo:

- nerazkosane in razkosane klavne živali,

- moka in drugi mlevski izdelki, vsi brez dodatkov,

- maslo, kisla in sladka smetana, kislo mleko, pinjenec, sirotka, jogurt, kefir, skuta in siri, vsi

brez dodatkov,

- kisano, sušeno, vloženo in drugače konzervirano sadje in zelenjava,

- sadni in vinski mošt, sadno vino, sadni in zelenjavni sok in sirup, sadni in vinski kis,

- jedilna olja razen oljčnega ter

- smola in oglje.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno določa, da se ne šteje za opravljanje dejavnosti ali dela ali zaposlovanje na črno, ki je praktičo vse razen:

Za delo na črno se ne šteje:

- sosedska pomoč,

- sorodstvena pomoč,

- nujno delo,

- humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo,

- osebno dopolnilno delo.

Za zaposlovanje na črno se ne šteje

- kratkotrajno delo,

- nujno delo,

- humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo.

Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Po svetu rastejo proizvodnja piva in nova hmeljišča 9

Vsa hmeljišča na svetu skupaj presegajo 61 tisoč hektarjev, zaradi ugodne cene hmelja, ki pokrije stroške, in večje proizvodnje piva...