Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane

Kako dobra novica je škotska mega žaga na Gomilskem

Čas branja: 5 min
25.05.2018  14:23
V združenju slovenskih žagarjev Sloles nasprotujejo gradnji meda škotske žage, sploh z državnim denarjem, pojasnjujejo razloge
Kako dobra novica je škotska mega žaga na Gomilskem
Foto: Aleš Zdešar/STO

V Slolesu, združenju žagarjev in predelovalcev lesa, podpirajo obrtno-podjetniško zbornico OZS in Združenje lesne in pohištvene industrije (ZLPI) pri GZS, ki nasprotujeta gradnji mega žage na Gomilskem, kar napoveduje škotsko družinsko podjetje BSW ob podpori kmetijskega in gospodarskega ministrstva.

Domači žagarji rabijo večjo podporo kot tuji

Škotski naložbi in državni subvenciji domači žagarji nasprotujejo, ker gre za megalomanski obrat za razrez iglavcev, za kar je v Sloveniji že dovolj manjših žag. "Potrebujemo pomoč pri domačih naložbah v posodabljanje žag in odpiranje novih obratov za dodelavo rezanega lesa iglavcev in predelavo listavcev. Škotska megažaga bo predelovala natanko tisto klaso gozdnih lesnih sortimentov, ki jih v Sloveniji že zdaj primanjkuje.

V Slolesu nasprotujejo politiki, ki favorizira tuje investitorje, jim nudi državno pomoč v višini do 20 odstotkov upravičenih stroškov in jim zagotovlja 15 -letno prodajo državnega lesa mimo javnih razpisov. Slovenske žage so prek dolgoročnih pogodb lahko podpisale le triletne pogodbe za nakup lesa iz državnegih gozdov, zato žagarji zahtevajo enake pogoje tudi za tuje investitorje.

85 milijonov investicij v domače žage

Lani so žagarji in lesarji 30 milijonov evrov investirali v razvoj in posodobitev, letos in prihodnje leto načrtujejo za okoli 55 milijonov evrov naložb. Skrbi jih, da so Škoti prišli v Slovenijo po izjemno kakovosten les in dobre delavce.



V Slolesu pravijo, da škotski lesnopredelovalni center na Gomilskem ne bo povečal konkurenčnosti slovenske lesnopredelovalne industrije, temveč škotsko. Dobiček bodo prikazali v tisti državi, kjer jih bo to stalo najmanj, v verigi preprodaj izdelkov bodo večino DDV poravnali tam, kjer bo zanje najbolj ugodno, opozarjajo v Slolesu.

Imamo le 0,3 odstotka lesne zaloge v Evropi

Počivalškove besede, da "že dolgo čakamo žago, ki bi zmogla več predelati in več prodati" so napačna ocena domačih žagarjev. Čeprav so te finančno v težkem položaju, saj je bila prva in druga predelava lesa zadnjih 25 let močno zapostavljena, se je kljub temu obdržala, do neke mere povečevala in v manjšem delu tudi posodabljala. Slovenske žagarje najbolj moti, da se naprezajo, da bi si zagotovili čim več hlodovine za razrez, a jim država pri tem ne pomaga, vsaj ne dovolj. Pravijo, da morajo les iz državnih gozdov ob ustrezni bonitetni oceni in ob bančnih garancijah plačati v 15 dneh, na plačilo svojih izdelkov pa čakajo od 30 do celo 180 dni.

Za zavajajoče pa so ocenili Počivalškove besede, da v Sloveniji še vedno posekamo premalo lesa. Res je, da je večina gozdov precej starih. Teza o Sloveniji kot eni izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi je relativna, opozarjajo v Slolesu. Najbolj gozdnati smo glede na površino in število prebivalcev države, ne pa v skupni lesni zalogi. Med 27 evropskimi državami imata Slovenija in Švica najmanjšo površino gozdov, največjo površino pa imajo Rusija, Švedska, Finska, Španija in Francija. Lesna zaloga lesa v celotni Evropi, ki vključuje tudi Rusijo, je 107 milijard kubičnih metrov lesa (80 milijard kubičnih metrov je zaloga lesa samo v Rusiji). Slovenskih 322 milijonov kubičnih metrov ob teh številkah pomeni zgolj 0,3 odstotka lesa. Zato moramo z lesom ravnati čim bolj gospodarno in preudarno. Kot Avstrijci, ki poleg Belgijcev in Ukrajincev povečujejo svojo lesno zalogo.

Pričakujejo do osem milijonov kubičnih metrov letnega poseka

Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije 337.816.717 kubičnih metrov, od tega je 46 odstotkov iglavcev (delež smreke je okoli 105 milijonov kubičnih metrov), listavcev pa 54 odstotkov. V slovenskih gozdovih priraste letno dobrih 8,4 milijona kubičnih metrov lesa. V zadnjih dveh letih sekamo okrog šest milijonov kubičnih metrov lesa, glede na razvoj, število in opremljenost sekaških izvajalcev ter starost gozdov bi lahko letni etat povečali na sedem do osem milijonov kubičnih metrov lesa. To so podatki za vse vrste lesa, ki pa javnost in politiko napačno tolmačijo, na podlagi tega pa sprejemajo tudi napačne odločitve.

Smreka in jelka sta ogroženi

Dejstvo je, da imamo v tej masi lesa več kot polovico lesa listavcev (delež bukve je 32 odstotkov), ki jih žal v Sloveniji po propadu papirne in pohištvene industrije predelujemo le malo, Večino listavcev izrabimo za kurjavo in izvoz v obliki okroglega lesa. Politiko že kar nekaj časa opozarjamo, da je treba spodbuditi predelavo listavcev. Slovenska žagarska industrija se je ob propadu pohištvene industrije skoraj v celoti preusmerila v razrez iglavcev in prav na tem področju nam politika vsiljuje novega konkurenta, kljub temu, da smo jo že dosedaj opozarjali na nelojalno konkurenco avstrijskih žag. Zavedati pa se je potrebno, da imamo omejene količine iglavcev, predvsem smreke, ki predstavlja 31-odstotni delež v lesni zalogi in jelke ki ima okoli šestodstotni delež. Zavedati se je treba, da je smreka močno ogrožena zaradi podnebnih sprememb, podlubnikov, vetrolomov,… in da je prav tako ogrožena jelka, sicer v industriji manj cenjena, ki zaradi preštevilčnosti parkljaste divjadi praktično nima podmladka. Zato je v naslednjih 40 letih težko pričakovati, da bi lahko letno posekali kaj več kot zdaj.

Na leto bo padlo 3,5 milijona kubičnih metrov iglavcev

V najboljšem primeru lahko računamo na posek 3,5 milijona kubičnih metrov iglavcev bruto letno, od tega pa bi bilo lesa za razrez okoli 2,2 milijona kubičnih metrov. Teh 2,2 milijona kubičnih metrov pa je razdeljenih še po klasah (kakovostii) in sicer na A (resonančni les in les za furnir ter les za okna), B, C in Cx (namenjeni izdelkom za konstrukcije, lesenim hišam…… ) ter klasi D1 in D2 (opažne plošče, embalaža). Ker je lesa klase D1 in D2 v Sloveniji premalo, so predelovalci prisiljeni porabljati tudi les višjih kategorij, ki pa je seveda dražji.

Zaradi dobrega gospodarjenja z gozdovi v preteklosti imamo največ dražjega lesa klase B in C ter trenutno Cx (lubadarice,..). Slovenski žagarji zato vlagajo velike napore v posodabljanje svojih žag in se trudijo, da bi vlagali proizvodnjo lepljenega konstrukcijskega lesa in plošč za leseno gradnjo ter drugih izdelkov iz lesa klas B in C.

Veliko je malih žag

V Slolesu opozarjajo še, da je v Slovenji veliko malih žag, podjetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki proizvajajo palete in ostalo embalažo. V Črnomlju so lani za 2,5 milijona evrov zgradili obrat za embalažo za posebni tovor, v kratkem sledi vlagajo še enkrat toliko denarja. Ob škotskem obratu za palete v Letušu bodo težje prišli do lesa. Trenutno je žagarskega lesa dovolj samo zaradi izbruha podlubnikov in vetroloma. Primanjkuje pa žagarskega lesa nižjih klas. Zato se moramo ob napovedih za dostopnost (redno sečnjo) sklicevati na podatke o sečnji v letu 2013 pred naravnimi katasrofami (žled, podlubniki, vetrolom).

Domači žagarji vlagajo, a so ogroženi

Naši žagarji vlagajo iščejo nove trge, posodabljajo obrate, razvijajo nove izdelke, tudi iz dražjega lesa (višjih klas). Samo lani so brez državne pomoči investirali okoli 30 milijonov evrov, od tega je bilo za 20 milijonov velikih investicij in za okoli 10 milijonov malih (vsaka do sto tisoč evrov). Do konca prihodnjega leta je že načrtovanih od 35 do 40 milijonov velikih investicij in za okoli 15 milijonov evrov malih. Vse to pa nam otežkoča neustrezno ravnanje politike, ki ga v tem trenutku ocenjujemo za škodljivo in zlonamerno do slovenske industrije, do podeželja in lastnika gozdov.

Kaj je rešitev

" Slovenski žagarji pričakujemo, da se domačih predelovalcev lesa z dolgoročnimi pogodbami in cenami gozdno-lesnih sortimentov ne postavlja v slabši položaj kot avstrijske žagarje, ki so v tem trenutku že organizacijsko, tehnološko in tržno v bistveno boljšem položaju. Cilj naše primarne lesno predelovalne industrije je razviti sistem predelave do mere, da bo v prihodnje konkurenčna na svetovnem trgu, kjer so Avstrijci med najuspešnejšimi. To lahko dosežemo le tako, da se med strateškim dobaviteljem lesa (podjetjem SIDG) ter kupci vzpostavi pravi partnerski odnos. Dolgoročno zagotovljena dobava surovine, po dinamiki in količini, je namreč predpogoj, da lahko investiramo v posodabljanje slovenske primarne lesne predelave," še pravijo v Slolesu.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...

AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 6

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Ste vedeli, da vsa vina niso primerna za stroge vegane? 15

V kleti lahko vino pride v stik s snovmi živalskega izvora, ki lahko v sledeh ostanejo v vinu