Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

Kako je loška zadruga postala največji ponudnik drobnice

Čas branja: 3 min
31.05.2018  13:54  Dopolnjeno: 31.05.2018 14:49
Povezovanje z rejci drobnice pri odkupu se pozna tudi pri odkupni ceni, ki so jo Loške mesnine v zadnjih dveh letih zvišale za dva evra
Kako je loška zadruga postala največji ponudnik drobnice
»Z gorenjskimi zadrugami se povezujemo tudi pri oskrbi kmetov z repromaterialom. Zadruge si ne konkuriramo s pošiljanjem cenejših ponudb kmetom, ampak s skupno nabavo kmetom zagotavljamo gnojila in vse drugo po ugodnejših cenah,« pravi Mitja Vodnjov, direktor loške zadruge.
Foto: Aleš Beno

Obveščaj me o novih člankih:  

Kmetijsko-gozdarska zadruga Škofja Loka sodeluje s 560 kmeti iz Poljanske in Selške doline ter Škofje Loke. Od njih odkupujejo les in kmetijske pridelke, zlasti mleko, govedo in drobnico. Kmete pa oskrbujejo z gnojili in vsem drugim, kar potrebujejo za kmetovanje. Nižje cene dosegajo tako, da se pri nabavi povezujejo z drugimi zadrugami.

Vse, kar kmetije v okviru dopolnilnih dejavnosti predelajo, loška zadruga prodaja v svojih trgovinah v Domačem kotičku. Marmelade, piškote, kruh, med, sir, klobase …

V okviru zadruge deluje tudi loška mlekarna. Ta ni samostojno podjetje, temveč proizvodna enota. Poleg predelave mleka imajo tudi predelavo mesa.

Največji ponudnik slovenske govedine in drobnice

Loška zadruga je največji lastnik Loških mesnin, solastnice pa so okoliške zadruge. Loške mesnine, ki so med največjimi ponudniki slovenskega govejega mesa, imajo mesnice in tri proizvodne enote. Prva je klavnica, kjer zakoljejo 16 tisoč glav govedi na leto. »V zadnjih treh letih smo povezali rejce drobnice in postali največji dobavitelj tega mesa slovenskega porekla trgovcem. Pri drobnici smo v zadnjih dveh letih odkupno ceno zvišali s štirih na šest evrov za kilogram,« pravi Mitja Vodnjov, direktor loške zadruge. Drobnico odkupujejo od 300 rejcev, sodelujejo tudi z društvom rejcev drobnice.

Druga proizvodna enota Loških mesnin so trajne mesnine, ki jih prodajajo pod blagovno znamko Mesnine Bohinja, tretja pa program poltrajnih in obarjenih mesnin Arvaj. Mesarijo Arvaj so kupili lani in s tem preprečili njen stečaj, v Britofu pri Kranju pa nadaljujejo proizvodnjo tatarskega bifteka, hrenovk, kranjske klobase, šunke …

Večina mleka iz Gorenjske se proda prek Mlekopa

Uspešna zgodba je tudi pri mleku, kjer loška zadruga sodeluje z zadrugo Mlekop, ki so jo leta 2005 ustanovile gorenjske zadruge, v zadnjem času pa se vključujejo tudi druge. »Vse zadruge, povezane v Mlekop, kmetom ponujamo enako odkupno ceno. Ta se je letos znižala s 34 na 28 centov za liter, ustalila pa se je pri 30 centih za liter,« pravi Mitja Vodnjov. Loška zadruga odkupi več kot 12 milijonov litrov mleka na leto. Nekaj ga predela loška mlekarna, večino mleka pa prodajo Mlekopu, ki ga največ proda Ljubljanskim mlekarnam, precej pa izvozi tudi v Italijo.

Več zadrug v skupno nabavo

»Z gorenjskimi zadrugami se povezujemo tudi pri oskrbi kmetov z repromaterialom. Zadruge si ne konkuriramo s pošiljanjem cenejših ponudb kmetom, ampak s skupno nabavo kmetom zagotavljamo gnojila in vse drugo po ugodnejših cenah,« razlaga Vodnjov.

Odkupijo največ lesa med zadrugami

Loška zadruga odkupi tudi 90 tisoč kubičnih metrov hlodovine na leto, kar je največ med vsemi zadrugami. »Okoli 70 odstotkov hlodovine izvozimo v Avstrijo, z drugimi zadrugami se povezujemo tudi pri prodaji lesa. Lesa ni težko prodati, vprašanje pa je, po kakšni ceni,« dodaja Vodnjov.

Letos računa na 35 milijonov evrov prihodkov loške zadruge in malo manj kot 30 milijonov evrov prihodkov Loških mesnin. Pol prihodkov zadruga ustvari z oskrbovanjem kmetov, pol pa s predelavo in prodajo pridelkov in hlodovine.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil