Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja V reportaži z Agrobiznisovega posveta o sodelovanju boste izvedeli, kdaj pride prvi denar za štiri podukrepe in novi razpisi za ukrep Sodelovanje, zakaj bi se Kraševci zgledovali po Bricih, kako se povezujejo Loška zadruga, ekokmetje in školjkar v slovenski istri ter kmetije, ponudniki prenočišč in gostinci v Posočju
KGZS: manj denarja za subvencije po letu 2020 bi ogrozilo stabilnost kmetijstva  KGZS: manj denarja za subvencije po letu 2020 bi ogrozilo stabilnost kmetijstva Na 13. seji upravnega odbora kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS, ki je bila včeraj, so obravnavali predlog finančnega okvira skupne kmetijske politike (SKP) in zakonodaje po letu 2020, ukrepe za upravljanje tveganj v kmetijstvu in sprejeli nekaj predlogov o kmetijstvu in podeželju, ki jih bodo posredovai novi vladi.
ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše Agencija za okolje išče terenske opazovalce, ki bi opisali poškodbe in prizadetost rastlin zaradi suše v okviru projekta DriDanube, ki razvija spremljanje suš, ocene tveganj in posledic ter izboljšuje upravljanje s sušami.
Še 11 razpisov iz Programa za razvoj podeželja je predvidenih do konca leta Še 11 razpisov iz Programa za razvoj podeželja je predvidenih do konca leta Objavljamo predvideni razpored 11 javnih razpisov iz Programa za razvoj podeželja, ki bodo objavljeni do konca leta. Kmetje naj si pravočasno priskrbijo vso potrebno dokumentacijo, svetujejo na kmetijskem ministrstvu.

Radi bi jedli več ekološke hrane, ekokmetij pa je premalo

07.06.2018  14:26  Dopolnjeno: 07.06.2018 14:40
Jeseni naj bi ekokmetje svoje pridelke tržili pod skupno blagovno znamko, napovedujejo tudi spletni portal s koristnimi informacijami tudi za kupce
Radi bi jedli več ekološke hrane, ekokmetij pa je premalo
"Prednostni nalogi Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije sta oblikovanje nove skupne blagovne znamke, pod katero bodo ekokmetje od jeseni tržili svoje pridelke in živila, ter zagon spletnega portala, kjer bodo ekokmetje našli veljavne predpise in nasvete za učinkovitejšo ekopridelavo. Kupci pa bodo lahko na tem portalu iskali ekološke kmetije v Sloveniji in izvedeli, v čem se ekohrana razlikuje od drugače pridelane," pravi Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.
Foto: Petra Šubic

Ekološka pridelava hrane je velika priložnost za slovenske kmete, v EU pa poteka le na 2,7 odstotka kmetijske zemlje v uporabi. Slovenske ekohrane je glede na povpraševanje premalo. Dobra novica pa je, da jo bodo ekokmetje jeseni začeli tržiti pod novo blagovno znamko, ki jo pripravljajo pri lani ustanovljeni Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije, ki želi pod svojo streho povezati 3.500 ekokmetij.

Leta 2016 so kmetje v Evropi ekološko kmetovali na 13,5 milijona hektarjih zemlje, od tega 12,1 milijona hektarjev v Evropski uniji. Skoraj pol teh površin je bilo v Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji. Istega leta je bilo v EU skoraj 300 tisoč ekoloških kmetov, kar je skoraj za desetino več kot leta 2015. V EU se ekološko kmetuje le na 2,7 odstotka kmetijske zemlje v uporabi, od leta 2007 do 2016 pa se je obseg teh površin povečal za 73 odstotkov. EU je za vodilnimi ZDA drugi največji trg ekoživil. Leta 2004 so v EU prodali za 10,9 milijarde evrov ekohrane, leta 2016 pa že za 33,5 milijarde evrov.

Cilj do leta 2021 je pet tisoč ekokmetij

V Sloveniji se takšna pridelava hrane širi počasneje od načrtov, po katerih naj bi do leta 2021 ekološka pridelava potekala na vsaj 55 tisoč hektarjih zemlje, imeli pa naj bi pet tisoč ekoloških kmetij ali v ekološki preusmeritvi. Takšnih kmetij je bilo lani po neuradnih podatkih 3.635, kar je 117 več kot leto prej, ekopridelava pa je lani potekala na skoraj 46.300 hektarjih oziroma na 2.700 hektarjih več kot leta 2016. Večina ekoloških površin je travinje (84 odstotkov), njiv je le desetina, 3,7 odstotka je sadovnjakov, ekoloških vinogradov pa le 1,7 odstotka vseh površin z ekološko pridelavo. To pomeni, da je še veliko prostora za nove ekološke kmetije in širjenje ekoloških površin. Tudi zato, ker nova uredba o zelenem javnem naročanju določa, da morajo javne ustanove od leta 2024 kupiti vsaj 15 odstotkov ekoloških živil. Ker je domače pridelave premalo, na razpisih zmagujejo ekohrana iz uvoza.

Kupci pogrešajo svežo ekološko zelenjavo, sadje in nemesna živila

Slovenci največ povprašujejo po svežih ekoloških vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih. Za lažje trženje in večjo prepoznavnost domače ekohrane v novi Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije, ki deluje od lanskega septembra in želi povezati 3.500 ekokmetij, pripravljajo novo blagovno znamko, pod katero bodo ekokmetje prodajali svoje pridelke in živila. Zaživela naj bi jeseni, kmetijsko ministrstvo pa obljublja pomoč pri njeni promociji.

Vse o ekohrani na novem spletnem portalu

Da bi svojim članom olajšali sledenje zakonov in drugih predpisov, načrtujejo spletni portal z ažurnimi informacijami in povezavami na veljavno zakonodajo. »Na tem spletnem portalu bo tudi borza ekoloških pridelkov, iskalnik ekokmetij in nasveti za pridelavo. S tem portalom bodo tudi kupci lažje razbrali, ali je ekohrana doma pridelana, saj bomo omogočili sledljivost porekla, in jih poučili o razlikah med ekološko in konvencionalno pridelavo hrane,« pravi Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.

Več znanja in kmetijskih svetovalcev

Marija Marinček poudarja tudi potrebo po boljšem prenosu znanja: »Kmetje imajo premalo znanja za lažje obdelovanje ekoloških površin, pogrešajo več slovenskih ekoloških semen in več specializiranih svetovalcev za ekološko kmetovanje.«Kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS bo po vsej državi zagotovila mrežo svetovalcev za ekopridelavo in izboljšala raven znanja, pravi Olga Oblak, vodja oddelka za kakovost kmetijskega svetovanja in razvoj pri KGZS. »Potrebovali bi vsaj deset takšnih svetovalcev,« meni Jože Ledinek, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.

Nujno je povezovanje ekokmetij pri prodaji

Na pomanjkanje svetovalcev opozarja tudi Janez Ocepek, predsednik odbora za sonaravno in ekološko kmetijstvo pri kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS. Dodaja, da ekološki kmetje potrebujejo več naložb v učinkovitejšo in cenejšo pridelavo. »Skrajni čas je, da se kmetje povežejo pri trženju in skupaj nastopajo na trgu. Več znanja potrebujejo tudi za širitev ekološkega semenarstva in rejskih ciljev pri selekciji. Velika potreba je tudi po središčih za opremo in več kmetijskih svetovalcev za ekopridelavo,« še pravi Jože Ocepek.

»Kmetijski svetovalci v EU si pri odločanju v ekokmetovanju pomagajo z IT-orodji, pri nas pa take podpore skoraj ni. V razvoju je modelno orodje za pomoč panožnim krožkom, na voljo je orodje za načrtovanje gnojenja,« opozarja Anton Jagodic, višji koordinator za sonaravno kmetovanje pri KGZS.

Pet izzivov za razvoj ekokmetijstva

Jože Ledinek, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, omenja pet izzivov pri razvoju ekokmetij: »Posodabljati morajo svojo tehnološko opremo, koristila bi jim prednostna pravica pri zakupu zemlje od državnega sklada kmetijskih zemljišč, potrebujejo več strokovnega znanja o pridelavi in trženju, pa tudi druge ukrepe, da bi zmanjšali ranljivost ekokmetij za vremenske vplive. Nujno je tudi boljše sodelovanje na lokalni ravni med ekokmeti, da bi lažje prodrli v javne ustanove in gostinstvo ter okrepili prodajo na tržnicah.«

Ovire za razmah ekokmetovanja vidi v razdrobljenem trženju ekopridelkov, neorganiziranem odkupu in distribuciji, dolgih transportnih poteh, neracionalnem poslovanju ekokmetij in zakonodaji, kjer omenja zlasti davčne blagajn, zaradi katerih je precej kmetij opustilo dopolnilne dejavnosti.

Težave pri ekološki živini in ekomleku

Rejci ekološkega goveda, ki šteje 33.500 glav, imajo zaradi premalo ekoklavnic velike težave, ponazarja Jože Ledinek. »Ekogovedine ni v mesnicah na Koroškem, ker blizu ni klavnice z ekološkim certifikatom. Te in predelovalni obrati so preveč oddaljeni, razen Kmetijske zadruge Šaleška dolina ni drugih odkupovalcev ekomesa, zato številni kmetje ekomeso oziroma ekoživino prodajajo po enaki ceni kot iz konvencionalne reje,« pravi Ledinek. Težava je tudi to, da razen ekološke mlekarne Krepko in Ljubljanskih mlekarn nihče ne odkupuje ekomleka, sklene Ledinek.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Švicarji razvijajo robota, ki uničuje plevel 50

Robot za samodejno uničevanje plevela porabi 20- krat manj škropiva

AGROBIZ
Novice
Novice Imamo pet novih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

To so proizvodnja krmil, konzerviranje in vlaganje jajc, nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom, nabiranje smole ter svetovanje...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako je loška zadruga postala največji ponudnik drobnice 1

Povezovanje z rejci drobnice pri odkupu se pozna tudi pri odkupni ceni, ki so jo Loške mesnine v zadnjih dveh letih zvišale za dva evra

AGROBIZ
Novice
Novice (Predstavitev proračuna EU po 2020) Danes fokus na skupni kmetijski politiki, za Slovenijo predvidoma 1,66 milijarde evrov

V splošnem bo v novem večletnem proračunu EU 2021-2027 manj denarja za skupno kmetijsko politiko; po izhodiščnem predlogu se za...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi Evropski parlament izboljšal pogoje za mlade kmete

V poročilu o ukrepih za mlade kmete predlagajo, kako bi na podeželju zadržali mlade kmete, pospešili generacijsko menjavo na kmetijah...