Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Zakaj so kmetijska podjetja lani poslovala slabše kot leta 2016

Čas branja: 4 min
11.06.2018  15:20  Dopolnjeno: 11.06.2018 15:40
Za skupno skoraj 2,5-milijonsko čisto izgubo sta krivi spomladanska pozeba in poletna suša, ki sta poleg sadjarjev najhuje prizadeli tudi vinogradnike in vinarje
Zakaj so kmetijska podjetja lani poslovala slabše kot leta 2016

Obveščaj me o novih člankih:  

Zaradi vremena, zlasti spomladanske pozebe in poletne suše, je 301 kmetijsko podjetje lani pridelalo skoraj 2,5-milijonsko čisto izgubo, še leta 2016 pa so se pohvalili z 8,7 milijona evrov čistega dobička. Lani so kmetijska podjetja ustvarila tudi za 13 odstotkov manj dodane vrednosti. Lani so ohranila podobne prihodke od prodaje in izvoz kot leta 2016, število zaposlenih pa povečala za štiri odstotke.

»Poleg nizke produktivnosti se kmetijstvo sooča tudi s strukturnim zaostankom. Več kot dve tretjini kmetijskih gospodarstev je leta 2010 imelo manj kot osem tisoč evrov standardnega prihodka, le desetina pa več kot 25 tisoč evrov standardnega prihodka,« pravi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (ZKŽP).

Kmetijska podjetja pridelajo dve tretjini tržne pridelave kmetijstva in četrtino več hrane na hektar od slovenskega povprečja. Pri pridelavi in živinoreji sodelujejo z več kot 2.500 družinskimi kmetijami. Čeprav število registriranih podjetij v kmetijstvu upada, povečujejo število zaposlenih.

Kmetijstvo je v trendu

Kmetijstvo postaja trendovska panoga, največ podjetij se ukvarja s trajnimi nasadi (vinogradi, sadovnjaki, hmeljišča) in proizvodnjo netrajnih rastlin ter živinorejo, dodaja Tatjana Zagorc. Po njenih besedah je bila lani malo manjša rastlinska proizvodnja kot predlanskim, pri staležu goveda in prašičev lani ni bilo večjih sprememb. Največji premiki so v perutninarstvu, ki je najbolj rastoč sektor v kmetijstvu in ima še velike izvozne možnosti.

Kmetijska podjetja se borijo za ohranitev najema državne zemlje

»Lani smo si kmetijska podjetja močno prizadevala za stabilno politiko upravljanja kmetijskih zemljišč in ohranitev najete zemlje od Sklada kmetijskih zemljišč. Žalosti nas, da skupna kmetijska politika po letu 2020 (SKP) preferira manjše pridelovalce, ki so manj konkurenčni. Za boljše medgeneracijsko sodelovanje si prizadevamo, da bi z mladimi kmeti podpisali zavezo o sodelovanju,« pravi Branko Virag, predsednik združenja kmetijskih podjetij pri ZKŽP in član uprave Skupine Panvita.

Brez namakanja in oroševanja ni resne proizvodnje sadja

Pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij deluje tudi sekcija za sadjarstvo, v katero je včlanjenih 87 podjetij s 103 zaposlenimi. Ta podjetja so lani ustvarila 29.219 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, njihovi skupni prihodki od prodaje so znašali 53 milijonov evrov, od tega je bilo 10 milijonov evrov izvoza. Zaradi spomladanske pozebe so poslovala s čisto izgubo.

"Za sadjarje se je težko obdobje začelo avgusta 2014, ko se je Rusija na evropske sankcije odzvala s prepovedjo uvoza hrane iz Evropske unije. Cene jabolk na ebvropskem trgu so v sezonah 2014 in 2015 upadale, zadnji dve leti pa nas je udarila še pozeba, tako da smo lani imeli 95-odstotni izpad letine jabolk po vsej Sloveniji," pravi Boštjan Kozole, predsednik sekcije sadjarjev in direktor Skupine Evrosad.

Po dveh uničujočih pozebah je glavna naloga sadjarjev preživetje in obstanek na trgu. Država jim je pomagala z državno pomočjo iz interventnega zakona, z ugodnimi posojili za obratna sredstva in refinanciranje, ki jih je ponujal Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice, z večjim, 50-odstotnim sofinanciranjem zavarovalnih premij za trajne nasade hmelja, grozdja, sadja in oljk ter s še odprtim 15-milijonskim razpisom za sofinanciranje tehnologije za prilagajanje na podnebne spremembe (mreže proti toči, namakalni in oroševalni sistemi), dodaja Kozole.

Letos bo dovolj slovenskih jabolk za naš trg

Kljub toči v prejšnjem tednu bo letos dovolj slovenskih jabolk za domač trg, na oceno letnika 2018 pa je treba počakati do konca julija, pravi Boštjan Kozole. Opozarja, da je treba sistemsko urediti namakanje in oroševanje, kar naj bo ena od prioritet nove vlade, saj brez tega ne bo resne proizvodnje domačega sadja.

Dobro je, da sadjarji vstopajo v shemo Izbrana kakovost Slovenija, da bodo lokalno pridelano sadje promovirali kot slovensko, saj kupci že pogrešajo domača jabolka.

Pri proizvodnji krmil iščejo nadomestke za sojo

Tudi sekcija proizvajalcev krmil deluje pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, poleg proizvajalcev žit vključuje tudi proizvajalce hrane za hišne ljubljenčke. V sekcijo je včlanjenih sedem od 12 proizvajalcev krmil, v sekcijo pa bi radi privabili nove člane.

"Proizvodnja krmil, ki temelji na žitih, je zelo podvržena vremenskim vplivom, cene krmil pa se oblikujejo glede na nihanja na svetovnih trgih. Iščemo rešitve, kako bi nadomestili beljakovinske komponente v krmilih, saj Slovenija uvaža veliko soje z ameriškega trga. Ker je delež stroška krmil v strošku prirasta žive teže živali več kot 50-odstoten, veliko delamo na izmenjavi izkušenj in dobre kmetijske prakse," pravi Brigita Vindiš Zelenko, direktorica PC Živa proizvodnja in PC Krmila v Perutnini Ptuj ter predsednica sekcije proizvajalcev krmil.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...