Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte

Zakaj so kmetijska podjetja lani poslovala slabše kot leta 2016

Čas branja: 4 min
11.06.2018  15:20  Dopolnjeno: 11.06.2018 15:40
Za skupno skoraj 2,5-milijonsko čisto izgubo sta krivi spomladanska pozeba in poletna suša, ki sta poleg sadjarjev najhuje prizadeli tudi vinogradnike in vinarje
Zakaj so kmetijska podjetja lani poslovala slabše kot leta 2016

Obveščaj me o novih člankih:  

Zaradi vremena, zlasti spomladanske pozebe in poletne suše, je 301 kmetijsko podjetje lani pridelalo skoraj 2,5-milijonsko čisto izgubo, še leta 2016 pa so se pohvalili z 8,7 milijona evrov čistega dobička. Lani so kmetijska podjetja ustvarila tudi za 13 odstotkov manj dodane vrednosti. Lani so ohranila podobne prihodke od prodaje in izvoz kot leta 2016, število zaposlenih pa povečala za štiri odstotke.

»Poleg nizke produktivnosti se kmetijstvo sooča tudi s strukturnim zaostankom. Več kot dve tretjini kmetijskih gospodarstev je leta 2010 imelo manj kot osem tisoč evrov standardnega prihodka, le desetina pa več kot 25 tisoč evrov standardnega prihodka,« pravi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (ZKŽP).

Kmetijska podjetja pridelajo dve tretjini tržne pridelave kmetijstva in četrtino več hrane na hektar od slovenskega povprečja. Pri pridelavi in živinoreji sodelujejo z več kot 2.500 družinskimi kmetijami. Čeprav število registriranih podjetij v kmetijstvu upada, povečujejo število zaposlenih.

Kmetijstvo je v trendu

Kmetijstvo postaja trendovska panoga, največ podjetij se ukvarja s trajnimi nasadi (vinogradi, sadovnjaki, hmeljišča) in proizvodnjo netrajnih rastlin ter živinorejo, dodaja Tatjana Zagorc. Po njenih besedah je bila lani malo manjša rastlinska proizvodnja kot predlanskim, pri staležu goveda in prašičev lani ni bilo večjih sprememb. Največji premiki so v perutninarstvu, ki je najbolj rastoč sektor v kmetijstvu in ima še velike izvozne možnosti.

Kmetijska podjetja se borijo za ohranitev najema državne zemlje

»Lani smo si kmetijska podjetja močno prizadevala za stabilno politiko upravljanja kmetijskih zemljišč in ohranitev najete zemlje od Sklada kmetijskih zemljišč. Žalosti nas, da skupna kmetijska politika po letu 2020 (SKP) preferira manjše pridelovalce, ki so manj konkurenčni. Za boljše medgeneracijsko sodelovanje si prizadevamo, da bi z mladimi kmeti podpisali zavezo o sodelovanju,« pravi Branko Virag, predsednik združenja kmetijskih podjetij pri ZKŽP in član uprave Skupine Panvita.

Brez namakanja in oroševanja ni resne proizvodnje sadja

Pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij deluje tudi sekcija za sadjarstvo, v katero je včlanjenih 87 podjetij s 103 zaposlenimi. Ta podjetja so lani ustvarila 29.219 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, njihovi skupni prihodki od prodaje so znašali 53 milijonov evrov, od tega je bilo 10 milijonov evrov izvoza. Zaradi spomladanske pozebe so poslovala s čisto izgubo.

"Za sadjarje se je težko obdobje začelo avgusta 2014, ko se je Rusija na evropske sankcije odzvala s prepovedjo uvoza hrane iz Evropske unije. Cene jabolk na ebvropskem trgu so v sezonah 2014 in 2015 upadale, zadnji dve leti pa nas je udarila še pozeba, tako da smo lani imeli 95-odstotni izpad letine jabolk po vsej Sloveniji," pravi Boštjan Kozole, predsednik sekcije sadjarjev in direktor Skupine Evrosad.

Po dveh uničujočih pozebah je glavna naloga sadjarjev preživetje in obstanek na trgu. Država jim je pomagala z državno pomočjo iz interventnega zakona, z ugodnimi posojili za obratna sredstva in refinanciranje, ki jih je ponujal Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice, z večjim, 50-odstotnim sofinanciranjem zavarovalnih premij za trajne nasade hmelja, grozdja, sadja in oljk ter s še odprtim 15-milijonskim razpisom za sofinanciranje tehnologije za prilagajanje na podnebne spremembe (mreže proti toči, namakalni in oroševalni sistemi), dodaja Kozole.

Letos bo dovolj slovenskih jabolk za naš trg

Kljub toči v prejšnjem tednu bo letos dovolj slovenskih jabolk za domač trg, na oceno letnika 2018 pa je treba počakati do konca julija, pravi Boštjan Kozole. Opozarja, da je treba sistemsko urediti namakanje in oroševanje, kar naj bo ena od prioritet nove vlade, saj brez tega ne bo resne proizvodnje domačega sadja.

Dobro je, da sadjarji vstopajo v shemo Izbrana kakovost Slovenija, da bodo lokalno pridelano sadje promovirali kot slovensko, saj kupci že pogrešajo domača jabolka.

Pri proizvodnji krmil iščejo nadomestke za sojo

Tudi sekcija proizvajalcev krmil deluje pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, poleg proizvajalcev žit vključuje tudi proizvajalce hrane za hišne ljubljenčke. V sekcijo je včlanjenih sedem od 12 proizvajalcev krmil, v sekcijo pa bi radi privabili nove člane.

"Proizvodnja krmil, ki temelji na žitih, je zelo podvržena vremenskim vplivom, cene krmil pa se oblikujejo glede na nihanja na svetovnih trgih. Iščemo rešitve, kako bi nadomestili beljakovinske komponente v krmilih, saj Slovenija uvaža veliko soje z ameriškega trga. Ker je delež stroška krmil v strošku prirasta žive teže živali več kot 50-odstoten, veliko delamo na izmenjavi izkušenj in dobre kmetijske prakse," pravi Brigita Vindiš Zelenko, direktorica PC Živa proizvodnja in PC Krmila v Perutnini Ptuj ter predsednica sekcije proizvajalcev krmil.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...