Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja V reportaži z Agrobiznisovega posveta o sodelovanju boste izvedeli, kdaj pride prvi denar za štiri podukrepe in novi razpisi za ukrep Sodelovanje, zakaj bi se Kraševci zgledovali po Bricih, kako se povezujejo Loška zadruga, ekokmetje in školjkar v slovenski istri ter kmetije, ponudniki prenočišč in gostinci v Posočju
KGZS: manj denarja za subvencije po letu 2020 bi ogrozilo stabilnost kmetijstva  KGZS: manj denarja za subvencije po letu 2020 bi ogrozilo stabilnost kmetijstva Na 13. seji upravnega odbora kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS, ki je bila včeraj, so obravnavali predlog finančnega okvira skupne kmetijske politike (SKP) in zakonodaje po letu 2020, ukrepe za upravljanje tveganj v kmetijstvu in sprejeli nekaj predlogov o kmetijstvu in podeželju, ki jih bodo posredovai novi vladi.
ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše Agencija za okolje išče terenske opazovalce, ki bi opisali poškodbe in prizadetost rastlin zaradi suše v okviru projekta DriDanube, ki razvija spremljanje suš, ocene tveganj in posledic ter izboljšuje upravljanje s sušami.
Še 11 razpisov iz Programa za razvoj podeželja je predvidenih do konca leta Še 11 razpisov iz Programa za razvoj podeželja je predvidenih do konca leta Objavljamo predvideni razpored 11 javnih razpisov iz Programa za razvoj podeželja, ki bodo objavljeni do konca leta. Kmetje naj si pravočasno priskrbijo vso potrebno dokumentacijo, svetujejo na kmetijskem ministrstvu.

Zakaj so kmetijska podjetja lani poslovala slabše kot leta 2016

11.06.2018  15:20  Dopolnjeno: 11.06.2018 15:40
Za skupno skoraj 2,5-milijonsko čisto izgubo sta krivi spomladanska pozeba in poletna suša, ki sta poleg sadjarjev najhuje prizadeli tudi vinogradnike in vinarje
Zakaj so kmetijska podjetja lani poslovala slabše kot leta 2016

Zaradi vremena, zlasti spomladanske pozebe in poletne suše, je 301 kmetijsko podjetje lani pridelalo skoraj 2,5-milijonsko čisto izgubo, še leta 2016 pa so se pohvalili z 8,7 milijona evrov čistega dobička. Lani so kmetijska podjetja ustvarila tudi za 13 odstotkov manj dodane vrednosti. Lani so ohranila podobne prihodke od prodaje in izvoz kot leta 2016, število zaposlenih pa povečala za štiri odstotke.

»Poleg nizke produktivnosti se kmetijstvo sooča tudi s strukturnim zaostankom. Več kot dve tretjini kmetijskih gospodarstev je leta 2010 imelo manj kot osem tisoč evrov standardnega prihodka, le desetina pa več kot 25 tisoč evrov standardnega prihodka,« pravi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (ZKŽP).

Kmetijska podjetja pridelajo dve tretjini tržne pridelave kmetijstva in četrtino več hrane na hektar od slovenskega povprečja. Pri pridelavi in živinoreji sodelujejo z več kot 2.500 družinskimi kmetijami. Čeprav število registriranih podjetij v kmetijstvu upada, povečujejo število zaposlenih.

Kmetijstvo je v trendu

Kmetijstvo postaja trendovska panoga, največ podjetij se ukvarja s trajnimi nasadi (vinogradi, sadovnjaki, hmeljišča) in proizvodnjo netrajnih rastlin ter živinorejo, dodaja Tatjana Zagorc. Po njenih besedah je bila lani malo manjša rastlinska proizvodnja kot predlanskim, pri staležu goveda in prašičev lani ni bilo večjih sprememb. Največji premiki so v perutninarstvu, ki je najbolj rastoč sektor v kmetijstvu in ima še velike izvozne možnosti.

Kmetijska podjetja se borijo za ohranitev najema državne zemlje

»Lani smo si kmetijska podjetja močno prizadevala za stabilno politiko upravljanja kmetijskih zemljišč in ohranitev najete zemlje od Sklada kmetijskih zemljišč. Žalosti nas, da skupna kmetijska politika po letu 2020 (SKP) preferira manjše pridelovalce, ki so manj konkurenčni. Za boljše medgeneracijsko sodelovanje si prizadevamo, da bi z mladimi kmeti podpisali zavezo o sodelovanju,« pravi Branko Virag, predsednik združenja kmetijskih podjetij pri ZKŽP in član uprave Skupine Panvita.

Brez namakanja in oroševanja ni resne proizvodnje sadja

Pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij deluje tudi sekcija za sadjarstvo, v katero je včlanjenih 87 podjetij s 103 zaposlenimi. Ta podjetja so lani ustvarila 29.219 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, njihovi skupni prihodki od prodaje so znašali 53 milijonov evrov, od tega je bilo 10 milijonov evrov izvoza. Zaradi spomladanske pozebe so poslovala s čisto izgubo.

"Za sadjarje se je težko obdobje začelo avgusta 2014, ko se je Rusija na evropske sankcije odzvala s prepovedjo uvoza hrane iz Evropske unije. Cene jabolk na ebvropskem trgu so v sezonah 2014 in 2015 upadale, zadnji dve leti pa nas je udarila še pozeba, tako da smo lani imeli 95-odstotni izpad letine jabolk po vsej Sloveniji," pravi Boštjan kozole, predsednik sekcije sadjarjev in direktor Skupine Evrosad.

Po dveh uničujočih pozebah je glavna naloga sadjarjev preživetje in obstanek na trgu. Država jim je pomagala z državno pomočjo iz interventnega zakona, z ugodnimi posojili za obratna sredstva in refinanciranje, ki jih je ponujal Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice, z večjim, 50-odstotnim sofinanciranjem zavarovalnih premij za trajne nasade hmelja, grozdja, sadja in oljk ter s še odprtim 15-milijonskim razpisom za sofinanciranje tehnologije za prilagajanje na podnebne spremembe (mreže proti toči, namakalni in oroševalni sistemi), dodaja Kozole.

Letos bo dovolj slovenskih jabolk za naš trg

Kljub toči v prejšnjem tednu bo letos dovolj slovenskih jabolk za domač trg, na oceno letnika 2018 pa je treba počakati do konca julija, pravi Boštjan Kozole. Opozarja, da je treba sistemsko urediti namakanje in oroševanje, kar naj bo ena od prioritet nove vlade, saj brez tega ne bo resne proizvodnje domačega sadja.

Dobro je, da sadjarji vstopajo v shemo Izbrana kakovost Slovenija, da bodo lokalno pridelano sadje promovirali kot slovensko, saj kupci že pogrešajo domača jabolka.

Pri proizvodnji krmil iščejo nadomestke za sojo

Tudi sekcija proizvajalcev krmil deluje pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, poleg proizvajalcev žit vključuje tudi proizvajalce hrane za hišne ljubljenčke. V sekcijo je včlanjenih sedem od 12 proizvajalcev krmil, v sekcijo pa bi radi privabili nove člane.

"Proizvodnja krmil, ki temelji na žitih, je zelo podvržena vremenskim vplivom, cene krmil pa se oblikujejo glede na nihanja na svetovnih trgih. Iščemo rešitve, kako bi nadomestili beljakovinske komponente v krmilih, saj Slovenija uvaža veliko soje z ameriškega trga. Ker je delež stroška krmil v strošku prirasta žive teže živali več kot 50-odstoten, veliko delamo na izmenjavi izkušenj in dobre kmetijske prakse," pravi Brigita Vindiš Zelenko, direktorica PC Živa proizvodnja in PC Krmila v Perutnini Ptuj ter predsednica sekcije proizvajalcev krmil.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Švicarji razvijajo robota, ki uničuje plevel 50

Robot za samodejno uničevanje plevela porabi 20- krat manj škropiva

AGROBIZ
Novice
Novice Imamo pet novih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

To so proizvodnja krmil, konzerviranje in vlaganje jajc, nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom, nabiranje smole ter svetovanje...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako je loška zadruga postala največji ponudnik drobnice 1

Povezovanje z rejci drobnice pri odkupu se pozna tudi pri odkupni ceni, ki so jo Loške mesnine v zadnjih dveh letih zvišale za dva evra

AGROBIZ
Novice
Novice (Predstavitev proračuna EU po 2020) Danes fokus na skupni kmetijski politiki, za Slovenijo predvidoma 1,66 milijarde evrov

V splošnem bo v novem večletnem proračunu EU 2021-2027 manj denarja za skupno kmetijsko politiko; po izhodiščnem predlogu se za...

AGROBIZ
Novice
Novice Radi bi jedli več ekološke hrane, ekokmetij pa je premalo

Jeseni naj bi ekokmetje svoje pridelke tržili pod skupno blagovno znamko, napovedujejo tudi spletni portal s koristnimi informacijami tudi...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi Evropski parlament izboljšal pogoje za mlade kmete

V poročilu o ukrepih za mlade kmete predlagajo, kako bi na podeželju zadržali mlade kmete, pospešili generacijsko menjavo na kmetijah...