Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane
Vinske trte sekamo, namizno grozdje uvažamo Vinske trte sekamo, namizno grozdje uvažamo Prostora je še za nekaj hektarjev namiznega grozdja, ki terja visoke začetne stroške, zahtevni sta tudi pridelava in prodaja

Zakaj so kmetijska podjetja lani poslovala slabše kot leta 2016

Čas branja: 4 min
11.06.2018  15:20  Dopolnjeno: 11.06.2018 15:40
Za skupno skoraj 2,5-milijonsko čisto izgubo sta krivi spomladanska pozeba in poletna suša, ki sta poleg sadjarjev najhuje prizadeli tudi vinogradnike in vinarje
Zakaj so kmetijska podjetja lani poslovala slabše kot leta 2016

Zaradi vremena, zlasti spomladanske pozebe in poletne suše, je 301 kmetijsko podjetje lani pridelalo skoraj 2,5-milijonsko čisto izgubo, še leta 2016 pa so se pohvalili z 8,7 milijona evrov čistega dobička. Lani so kmetijska podjetja ustvarila tudi za 13 odstotkov manj dodane vrednosti. Lani so ohranila podobne prihodke od prodaje in izvoz kot leta 2016, število zaposlenih pa povečala za štiri odstotke.

»Poleg nizke produktivnosti se kmetijstvo sooča tudi s strukturnim zaostankom. Več kot dve tretjini kmetijskih gospodarstev je leta 2010 imelo manj kot osem tisoč evrov standardnega prihodka, le desetina pa več kot 25 tisoč evrov standardnega prihodka,« pravi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (ZKŽP).

Kmetijska podjetja pridelajo dve tretjini tržne pridelave kmetijstva in četrtino več hrane na hektar od slovenskega povprečja. Pri pridelavi in živinoreji sodelujejo z več kot 2.500 družinskimi kmetijami. Čeprav število registriranih podjetij v kmetijstvu upada, povečujejo število zaposlenih.

Kmetijstvo je v trendu

Kmetijstvo postaja trendovska panoga, največ podjetij se ukvarja s trajnimi nasadi (vinogradi, sadovnjaki, hmeljišča) in proizvodnjo netrajnih rastlin ter živinorejo, dodaja Tatjana Zagorc. Po njenih besedah je bila lani malo manjša rastlinska proizvodnja kot predlanskim, pri staležu goveda in prašičev lani ni bilo večjih sprememb. Največji premiki so v perutninarstvu, ki je najbolj rastoč sektor v kmetijstvu in ima še velike izvozne možnosti.

Kmetijska podjetja se borijo za ohranitev najema državne zemlje

»Lani smo si kmetijska podjetja močno prizadevala za stabilno politiko upravljanja kmetijskih zemljišč in ohranitev najete zemlje od Sklada kmetijskih zemljišč. Žalosti nas, da skupna kmetijska politika po letu 2020 (SKP) preferira manjše pridelovalce, ki so manj konkurenčni. Za boljše medgeneracijsko sodelovanje si prizadevamo, da bi z mladimi kmeti podpisali zavezo o sodelovanju,« pravi Branko Virag, predsednik združenja kmetijskih podjetij pri ZKŽP in član uprave Skupine Panvita.

Brez namakanja in oroševanja ni resne proizvodnje sadja

Pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij deluje tudi sekcija za sadjarstvo, v katero je včlanjenih 87 podjetij s 103 zaposlenimi. Ta podjetja so lani ustvarila 29.219 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, njihovi skupni prihodki od prodaje so znašali 53 milijonov evrov, od tega je bilo 10 milijonov evrov izvoza. Zaradi spomladanske pozebe so poslovala s čisto izgubo.

"Za sadjarje se je težko obdobje začelo avgusta 2014, ko se je Rusija na evropske sankcije odzvala s prepovedjo uvoza hrane iz Evropske unije. Cene jabolk na ebvropskem trgu so v sezonah 2014 in 2015 upadale, zadnji dve leti pa nas je udarila še pozeba, tako da smo lani imeli 95-odstotni izpad letine jabolk po vsej Sloveniji," pravi Boštjan Kozole, predsednik sekcije sadjarjev in direktor Skupine Evrosad.

Po dveh uničujočih pozebah je glavna naloga sadjarjev preživetje in obstanek na trgu. Država jim je pomagala z državno pomočjo iz interventnega zakona, z ugodnimi posojili za obratna sredstva in refinanciranje, ki jih je ponujal Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice, z večjim, 50-odstotnim sofinanciranjem zavarovalnih premij za trajne nasade hmelja, grozdja, sadja in oljk ter s še odprtim 15-milijonskim razpisom za sofinanciranje tehnologije za prilagajanje na podnebne spremembe (mreže proti toči, namakalni in oroševalni sistemi), dodaja Kozole.

Letos bo dovolj slovenskih jabolk za naš trg

Kljub toči v prejšnjem tednu bo letos dovolj slovenskih jabolk za domač trg, na oceno letnika 2018 pa je treba počakati do konca julija, pravi Boštjan Kozole. Opozarja, da je treba sistemsko urediti namakanje in oroševanje, kar naj bo ena od prioritet nove vlade, saj brez tega ne bo resne proizvodnje domačega sadja.

Dobro je, da sadjarji vstopajo v shemo Izbrana kakovost Slovenija, da bodo lokalno pridelano sadje promovirali kot slovensko, saj kupci že pogrešajo domača jabolka.

Pri proizvodnji krmil iščejo nadomestke za sojo

Tudi sekcija proizvajalcev krmil deluje pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, poleg proizvajalcev žit vključuje tudi proizvajalce hrane za hišne ljubljenčke. V sekcijo je včlanjenih sedem od 12 proizvajalcev krmil, v sekcijo pa bi radi privabili nove člane.

"Proizvodnja krmil, ki temelji na žitih, je zelo podvržena vremenskim vplivom, cene krmil pa se oblikujejo glede na nihanja na svetovnih trgih. Iščemo rešitve, kako bi nadomestili beljakovinske komponente v krmilih, saj Slovenija uvaža veliko soje z ameriškega trga. Ker je delež stroška krmil v strošku prirasta žive teže živali več kot 50-odstoten, veliko delamo na izmenjavi izkušenj in dobre kmetijske prakse," pravi Brigita Vindiš Zelenko, direktorica PC Živa proizvodnja in PC Krmila v Perutnini Ptuj ter predsednica sekcije proizvajalcev krmil.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib

Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...