Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

Od 22. junija bodo na severovzhodu države točo preganjali z letali

Čas branja: 4 min
13.06.2018  16:47  Dopolnjeno: 13.06.2018 18:14
Danes bo vlada obravnavala prvo poročilo o ukrepanju in posledicah močnega neurja s točo in poplavami, ki je vzhodni del Slovenije prizadelo v petek, 8. junija.
Od 22. junija bodo na severovzhodu države točo preganjali z letali
Foto: Shutterstock

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Darko Kralj dodaj

"Trt v Runču, ki nam jih ni že v petek uničila toča, je včerajšnje neurje. Najbolj jo je skupil sivi pinot, kjer je škoda kar 90-odstotna. Naši vinogradi v Ilovcih so jo k sreči bolje odnesli, tam vse še ni izgubljeno," pravi Barbara Žličar, mlada vinarka, ki je pred petimi leti od očeta Romana prevzela vodenje družinskega vinogradništva s 4,5 hektarja vinogradov v Ljutomersko-Ormoških goricah. Največ pridelajo šipona, laškega in renskega rizlinga, manj pa sauvignona, sivega pinota, traminca in muškata otonela.

Za Žličarjeve sta dve zaporedni toči hud udarec, saj jih je po zadnjem odličnem vinskem letniku 2015 dvakrat prizadela spomladanska pozeba. Lani so zaradi nje na različnih legah imeli od 40 do 60 odstotkov manj grozdja in pol manj vina, ki ga ob dobri letini pridelajo tudi do 40 tisoč litrov.

Vinogradov nimajo prekritih s protitočnimi mrežami. "Vinograde bi morali prirediti, drugače bi bila montaža predraga. Zaradi vremena imamo zadnja leta toliko škode, da razmišljamo o teh mrežah, a je trenutno to za nas prevelik strošek," pravi Barbara Žličar.

Vinogradov pred točo niso zavarovali. "Tudi okoliški vinarji nimajo tega zavarovanja, ker so premije previsoke," dodaja. Zaradi prevelike vlage in toplote je nevarno, da se na trti pojavi peronospora, zato morajo vinograde škropiti, čeprav ne vedo, koliko vina bodo imeli.

Neurja s točo tem krajem, kot tudi Beli Krajini in še nekaterim regijam, letos res ne prizanašajo. Voda je zalivala kleti in garaže, gladina vode je segla tudi meter in pol visoko. Podiralo je drevje. Uničilo je tudi buče. Voda je s cest v vinograde nanosla veliko gramoza. Petkovo neurje je največ škode povzročilo v občini Črnomelj, kjer škoda presega 18 milijonov evrov.

Zaradi birokracije letalske obrambe perd točo ne bo pred 22. junijem

"Hrvaška je v petek sprožila letalsko obrambo pred točo, kar vpliva e na Središče ob Dravi, do nas pa več ne," še pravi Barbara Žličar. Kot poroča STA, je kmetijsko ministrstvo zagotovilo dovolj denarja, da bo letalska obramba pred točo od 22. junija stekla tudi na severovzhodu države, a le, če bodo izvajalca izbrali do 21. junija in z njim takoj podpisali pogodbo.

Vodja protitočne obrambe pri Letalskem centru Maribor Darko Kralj obljublja, da bodo takoj po podpisu zagotavljali obrambo, saj so pripravljeni. Predlagali so, da bi jo začeli prej, vendar zaradi zakonodaje to ni mogoče. Kralj ne zna razložiti, kaj se je dogajalo letos oziroma zakaj pogodbe tako dolgo ni, saj gre vendarle za utečeno zadevo. Vlada se je z informacijo o obrambi pred točo seznanila šele 26. aprila, do zdaj pa so potekala pogajanja.

"Veliko škode bi preprečili, čeprav meteorologi še vedno menijo drugače, tudi škodo ob avstrijski meji pred kratkim, ki je bila v veliki meri posledica našega neukrepanja, upam pa, da ne bo še zdaj kakšnega nepredvidenega zapleta," trdi Darko Kralj.

Še bolj ogorčeni so v Pomurju, saj je tam toča klestila že nekajkrat, že lanskega decembra je bil sprejet dogovor o obrambi pred točo sprejet že decembra, birokrati pa so se zganili šele čez pol leta. Vseh 27 pomurskih občin se je že pred tremi leti strinjalo, da podprejo letalsko obrambo pred točo kot eno od možnosti zaščite. Pomurci predlagajo, da bi sistem za obrambo oziroma reševanje ob vseh naravnih nesrečah vzpostavili za celo regijo skupaj s sosednjimi pokrajinami v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem.

Za letalsko obrambo pred točo imajo 243 tisoč evrov

Kmetijsko ministrstvo za obrambo pred točo prispeva do 35 odstotkov denarja, preostalo občine, ki so vključene v izvajanje letalske obrambe pred točo. Prijavilo se je 57 občin z deležem dobrih 158 tisoč evrov, vlada je dodala dobrih 85 tisoč evrov, tako da je skupna na voljo nekaj več kot 243 tisoč evrov.

Letalska obramba pred točo pokriva vseh 27 pomurskih in vseh 41 podravskih občin ter občini Slovenske Konjice in Zreče iz savinjske ter občino Podvelka iz koroške regije. Skupaj je to 71 občin in 3.776 kvadratnih kilometrov površin.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil