Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška Od lani gostom ponujajo tudi spanjem na seniku in čofotanje v plavalnem bazenu, že 14 let pa tudi sproščanje v podeželskem velnesu
Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? Na primeru mleka in sivnjine pišemo o pomenu dovolj visokih odkupnih cen in močne živilskopredelovalne industrije za lokalno kmetijstvo.
Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE V njem bodo razvijali nova znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa; podobne centre odličnosti bi potrebovali še za vrtnarstvo in mleko ter inkubator za razvoj novih živil.
Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena Hmeljarstvo Čas in še en slovenski ponudnik hmelja sta se kot dobavitelja Pivovarne Laško Union dogovorila za dobavo hmelja Heinekenu in drugim pivovarnam v njegovi skupini.
V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi V podjetju Paradajz iz Renkovcev, kjer gradijo reinjekcijsko vrtino, prek katere bodo vračali neonesnaženo vodo v vodonosnik, niso zadovoljni s spremembo uredbe o koncesiji za rabo termalne vode, saj ne predvideva obljubljene dodatne količine vode, ki je niso izkoristili drugi upravičenci in bi jo po sklepu vlade lahko uporabili v kmetijstvu.

(video, foto) Kmetija na poti z Dunaja na morje. Ima tudi velnes

Čas branja: 3 min
18.06.2018  06:10
(video, foto) Kmetija na poti z Dunaja na morje. Ima tudi velnes
Glavni vir prihodkov kmetije Podpečan je sirarstvo, pojasnjuje Martina Podpečan.

Podpečanovi iz Galicije pri Žalcu so do sredine sedemdesetih let pridelovali hmelj in redili krave molznice. Potem so hmelj opustili. Naslednja večja sprememba je bila pred slabimi desetimi leti, ko so postavili sirarno. Takrat so se odločili tudi za turizem: zgradili so štiri apartmaje in sobo dobrega počutja. Umestili so jih v zgornje nadstropje predelanega in posodobljenega hleva. Spodaj pa so postavili sirarno in trgovino.

Celotna naložba je bila vredna milijon evrov. Za turistični del so dobili 50 odstotkov nepovratnih sredstev, za del, v katerem predelujejo mleko, pa 45 odstotkov. Poleg tega vsako leto vložijo v kmetijo okoli 50 tisoč evrov, pojasnjuje Martina Podpečan.

Sirarstvo na prvem mestu

Glavni vir prihodkov je predelava mleka oziroma sirarstvo, na drugem mestu po prihodkih je kmetija, sledi turizem. Okoli 60 odstotkov izdelkov prodajo doma, preostalo večinoma v Mercatorju, vse bolj pa raste prodaja mleka in mlečnih izdelkov po šolah. Celotna dejavnost omogoča tri delovna mesta.

Podpečanovi redijo 50 glav goveje živine, od tega je 45 krav molznic. Vsak dan pomolzejo okoli 800 litrov mleka. Imajo 300 kokoši nesnic, vzredijo pa tudi okoli 40 prašičev na leto. Obdelujejo 40 hektarjev zemlje, od tega na desetih hektarjih posejejo koruzo za silažo, na petih hektarjih pa žita. Preostalo so travniki. Približno polovico zemljišča imajo v najemu. Imajo tudi osem hektarjev gozda.

Posebni siri

Izdelujejo predvsem trde in poltrde sire z dodatki, med katerimi so orehi, drobnjak, bazilika, grško seno, oglje in drugi. Na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij so trikrat dobili znak kakovosti: za skuto, poltrdi sir in beli sir z dimljeno postrvjo. Delajo tudi štruklje, sirupe, marmelade, vložnine, kompote in drugo.

Gostje v apartmajih so večinoma tujci. Ustavijo se na poti iz Gradca ali z Dunaja na morje. Za Podpečanove izvedo prek Bookinga ali aplikacije žalske občine. Med obiskovalci velnesa pa so tudi domači gostje. Pri oblikovanju velnesa so uporabili elemente s kmetije, obiskovalcem pa ponudijo tudi svoje izdelke.

Stavba, v kateri so apartmaji, velnes, trgovina in sirarna, je bila nekoč hlev. Pri preurejanju so ohranili zunanji videz in tudi zunanje lesne obloge. Prihodnje leto bodo začeli gradnjo novega hleva, starega bodo podrli, pri prenovi pa skrbijo, da kmetija ohranja videz tipične spodnjesavinjske kmetije. Zlasti tuji gostje to hitro opazijo, ugotavlja Podpečanova.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena

Hmeljarstvo Čas in še en slovenski ponudnik hmelja sta se kot dobavitelja Pivovarne Laško Union dogovorila za dobavo hmelja Heinekenu in...

AGROBIZ
Novice
Novice ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše 4

Agencija za okolje išče terenske opazovalce, ki bi opisali poškodbe in prizadetost rastlin zaradi suše v okviru projekta DriDanube, ki...

AGROBIZ
Novice
Novice V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi 4

V podjetju Paradajz iz Renkovcev, kjer gradijo reinjekcijsko vrtino, prek katere bodo vračali neonesnaženo vodo v vodonosnik, niso...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja 1

V videu in reportaži z Agrobiznisovega posveta o sodelovanju boste izvedeli, kdaj pride prvi denar za štiri podukrepe in novi razpisi za...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE

V njem bodo razvijali nova znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa; podobne centre...

AGROBIZ
Novice
Novice Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška

Od lani gostom ponujajo tudi spanjem na seniku in čofotanje v plavalnem bazenu, že 14 let pa tudi sproščanje v podeželskem velnesu

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? 4

Na primeru mleka in sivnjine pišemo o pomenu dovolj visokih odkupnih cen in močne živilskopredelovalne industrije za lokalno kmetijstvo.