Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena

Čas branja: 3 min
04.07.2018  12:09  Dopolnjeno: 04.07.2018 15:38
Hmeljarstvo Čas in še en slovenski ponudnik hmelja sta se kot dobavitelja Pivovarne Laško Union dogovorila za dobavo hmelja Heinekenu in drugim pivovarnam v njegovi skupini.
Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

Pivovarna Union Laško jim je odprla vrata do Heinekena. Iz centralne nabavne službe Heinekena so jim poslali povpraševanje za dolgoročno dobavo slovenskim in drugim pivovarnam v koncernu, kjer uporabljajo slovenski hmelj. Po uspešnih pogajanjih so sklenili dolgoročno pogodbo o dobavi hmelja za pet let, v kateri so določene fiksne količine in cena. Prihodnjih pet let bo Hmeljarstvo Čas 30 odstotkov od 300 do 350 ton hmelja, kolikor ga pridelajo na leto, dobavljalo Heinekenu, pravi Jože Čas, lastnik Hmeljarstva Čas iz Radelj ob Dravi.

Večino hmelja prodajo prek dolgoročnih pogodb

»Letošnja odkupna cena hmelja na prostem trgu še ni znana, oblikuje se šele oktobra ali novembra, ko bodo znane letošnje količine in kakovost hmelja. Potrebe pivovarn po hmelju so dokaj stabilne, ponudba pa je odvisna predvsem od letne količine pridelka, na kar najbolj vpliva vreme, zato je trg zelo nestabilen. Če je ponudba manjša od potreb pivovarn, cena skokovito zraste. Ko je hmelja več, kot ga potrebujejo pivovarne, cena upade na raven, ki pokrije stroške pridelave, ali pa se celo zgodi, da hmelja ni mogoče prodati niti za minimalno ceno,« ponazarja.

Da se pivovarne in hmeljarji zavarujejo pred takšnim tveganjem, se hmelj navadno prodaja dolgoročno, vsaj pet let vnaprej. V tem primeru so odkupne cene in količine fiksne, kar daje ekonomsko varnost pridelovalcem, pivovarnam pa zagotovljeno dobavo hmelja. »Prek dolgoročnih pogodb prodamo 80 odstotkov hmelja, največ nemškima trgovcema Steinerju in skupini Barth Haas. Preostanek hmelja prodamo neposredno pivovarnam. Največji odjemalec je Heineken, sledijo manjše pivovarne v Veliki Britaniji in Belgiji,« pravi Čas.

Časovi so največji pridelovalci hmelja pri nas

S hmeljem se ukvarja že skoraj 40 let, v tem času pa so zrasli v največjega pridelovalca hmelja pri nas. Na posestvih v Radljah ob Dravi, Turiški vasi in na Polskavi ga pridelujejo na več kot 170 hektarjih. »Hmeljišč ne bomo povečevali,« pravi Čas, ki že zaposluje deset ljudi.

Leta 2007 je bilo po svetu 47 tisoč hektarjev hmeljišč, letos jih je že 60 tisoč hektarjev. »Ob velikem povečanju površin s hmeljem menimo, da lahko ob dobri ali rekordni letini pride do presežkov hmelja na svetovnem trgu, cena pa občutno upade. Ker slovenska pridelava pomeni le tri odstotke svetovne, dobra ali slaba letina v Sloveniji ne vpliva na gibanje cene na svetovnem trgu, ampak je odločilna letina v ZDA in Nemčiji,« pojasnjuje, zakaj ostajajo pri trenutnem obsegu pridelave.

Hmeljarstvo je zahteven posel, sezona traja od pomladi do jeseni. Zaradi slabega vremena je pridelava tvegana, zato imajo pridelek na vseh nasadih zavarovan proti toči in viharju. Na pretežnem delu nasadov imajo kapljično namakanje, ki pripomore k stabilnemu pridelku, redni dobavi in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti.

Kosajo se z Američani in Nemci

Pri tehnologiji pridelave hmelja in opremljenosti naših obratov se kosamo z Američani in Nemci, razlika je le v velikosti hmeljišč. Veliki ameriški kmetje obdelujejo več hmeljišč, kot jih ima celotna Slovenija, nemški pridelovalci pa imajo podobno velike nasade kot naši. »Vso opremo kupujemo v Nemčiji,« še pravi Jože Čas.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...