Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška Od lani gostom ponujajo tudi spanjem na seniku in čofotanje v plavalnem bazenu, že 14 let pa tudi sproščanje v podeželskem velnesu
Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? Na primeru mleka in sivnjine pišemo o pomenu dovolj visokih odkupnih cen in močne živilskopredelovalne industrije za lokalno kmetijstvo.
Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE V njem bodo razvijali nova znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa; podobne centre odličnosti bi potrebovali še za vrtnarstvo in mleko ter inkubator za razvoj novih živil.
Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena Hmeljarstvo Čas in še en slovenski ponudnik hmelja sta se kot dobavitelja Pivovarne Laško Union dogovorila za dobavo hmelja Heinekenu in drugim pivovarnam v njegovi skupini.
V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi V podjetju Paradajz iz Renkovcev, kjer gradijo reinjekcijsko vrtino, prek katere bodo vračali neonesnaženo vodo v vodonosnik, niso zadovoljni s spremembo uredbe o koncesiji za rabo termalne vode, saj ne predvideva obljubljene dodatne količine vode, ki je niso izkoristili drugi upravičenci in bi jo po sklepu vlade lahko uporabili v kmetijstvu.

Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena

Čas branja: 3 min
04.07.2018  12:09  Dopolnjeno: 04.07.2018 15:38
Hmeljarstvo Čas in še en slovenski ponudnik hmelja sta se kot dobavitelja Pivovarne Laško Union dogovorila za dobavo hmelja Heinekenu in drugim pivovarnam v njegovi skupini.
Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena
Foto: Shutterstock

Pivovarna Union Laško jim je odprla vrata do Heinekena. Iz centralne nabavne službe Heinekena so jim poslali povpraševanje za dolgoročno dobavo slovenskim in drugim pivovarnam v koncernu, kjer uporabljajo slovenski hmelj. Po uspešnih pogajanjih so sklenili dolgoročno pogodbo o dobavi hmelja za pet let, v kateri so določene fiksne količine in cena. Prihodnjih pet let bo Hmeljarstvo Čas 30 odstotkov od 300 do 350 ton hmelja, kolikor ga pridelajo na leto, dobavljalo Heinekenu, pravi Jože Čas, lastnik Hmeljarstva Čas iz Radelj ob Dravi.

Večino hmelja prodajo prek dolgoročnih pogodb

»Letošnja odkupna cena hmelja na prostem trgu še ni znana, oblikuje se šele oktobra ali novembra, ko bodo znane letošnje količine in kakovost hmelja. Potrebe pivovarn po hmelju so dokaj stabilne, ponudba pa je odvisna predvsem od letne količine pridelka, na kar najbolj vpliva vreme, zato je trg zelo nestabilen. Če je ponudba manjša od potreb pivovarn, cena skokovito zraste. Ko je hmelja več, kot ga potrebujejo pivovarne, cena upade na raven, ki pokrije stroške pridelave, ali pa se celo zgodi, da hmelja ni mogoče prodati niti za minimalno ceno,« ponazarja.

Da se pivovarne in hmeljarji zavarujejo pred takšnim tveganjem, se hmelj navadno prodaja dolgoročno, vsaj pet let vnaprej. V tem primeru so odkupne cene in količine fiksne, kar daje ekonomsko varnost pridelovalcem, pivovarnam pa zagotovljeno dobavo hmelja. »Prek dolgoročnih pogodb prodamo 80 odstotkov hmelja, največ nemškima trgovcema Steinerju in skupini Barth Haas. Preostanek hmelja prodamo neposredno pivovarnam. Največji odjemalec je Heineken, sledijo manjše pivovarne v Veliki Britaniji in Belgiji,« pravi Čas.

Časovi so največji pridelovalci hmelja pri nas

S hmeljem se ukvarja že skoraj 40 let, v tem času pa so zrasli v največjega pridelovalca hmelja pri nas. Na posestvih v Radljah ob Dravi, Turiški vasi in na Polskavi ga pridelujejo na več kot 170 hektarjih. »Hmeljišč ne bomo povečevali,« pravi Čas, ki že zaposluje deset ljudi.

Leta 2007 je bilo po svetu 47 tisoč hektarjev hmeljišč, letos jih je že 60 tisoč hektarjev. »Ob velikem povečanju površin s hmeljem menimo, da lahko ob dobri ali rekordni letini pride do presežkov hmelja na svetovnem trgu, cena pa občutno upade. Ker slovenska pridelava pomeni le tri odstotke svetovne, dobra ali slaba letina v Sloveniji ne vpliva na gibanje cene na svetovnem trgu, ampak je odločilna letina v ZDA in Nemčiji,« pojasnjuje, zakaj ostajajo pri trenutnem obsegu pridelave.

Hmeljarstvo je zahteven posel, sezona traja od pomladi do jeseni. Zaradi slabega vremena je pridelava tvegana, zato imajo pridelek na vseh nasadih zavarovan proti toči in viharju. Na pretežnem delu nasadov imajo kapljično namakanje, ki pripomore k stabilnemu pridelku, redni dobavi in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti.

Kosajo se z Američani in Nemci

Pri tehnologiji pridelave hmelja in opremljenosti naših obratov se kosamo z Američani in Nemci, razlika je le v velikosti hmeljišč. Veliki ameriški kmetje obdelujejo več hmeljišč, kot jih ima celotna Slovenija, nemški pridelovalci pa imajo podobno velike nasade kot naši. »Vso opremo kupujemo v Nemčiji,« še pravi Jože Čas.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše 4

Agencija za okolje išče terenske opazovalce, ki bi opisali poškodbe in prizadetost rastlin zaradi suše v okviru projekta DriDanube, ki...

AGROBIZ
Novice
Novice V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi 4

V podjetju Paradajz iz Renkovcev, kjer gradijo reinjekcijsko vrtino, prek katere bodo vračali neonesnaženo vodo v vodonosnik, niso...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja 1

V videu in reportaži z Agrobiznisovega posveta o sodelovanju boste izvedeli, kdaj pride prvi denar za štiri podukrepe in novi razpisi za...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE

V njem bodo razvijali nova znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa; podobne centre...

AGROBIZ
Novice
Novice Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška

Od lani gostom ponujajo tudi spanjem na seniku in čofotanje v plavalnem bazenu, že 14 let pa tudi sproščanje v podeželskem velnesu

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? 4

Na primeru mleka in sivnjine pišemo o pomenu dovolj visokih odkupnih cen in močne živilskopredelovalne industrije za lokalno kmetijstvo.