Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška Od lani gostom ponujajo tudi spanjem na seniku in čofotanje v plavalnem bazenu, že 14 let pa tudi sproščanje v podeželskem velnesu
Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? Na primeru mleka in sivnjine pišemo o pomenu dovolj visokih odkupnih cen in močne živilskopredelovalne industrije za lokalno kmetijstvo.
Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE V njem bodo razvijali nova znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa; podobne centre odličnosti bi potrebovali še za vrtnarstvo in mleko ter inkubator za razvoj novih živil.
Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena Hmeljarstvo Čas in še en slovenski ponudnik hmelja sta se kot dobavitelja Pivovarne Laško Union dogovorila za dobavo hmelja Heinekenu in drugim pivovarnam v njegovi skupini.
V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi V podjetju Paradajz iz Renkovcev, kjer gradijo reinjekcijsko vrtino, prek katere bodo vračali neonesnaženo vodo v vodonosnik, niso zadovoljni s spremembo uredbe o koncesiji za rabo termalne vode, saj ne predvideva obljubljene dodatne količine vode, ki je niso izkoristili drugi upravičenci in bi jo po sklepu vlade lahko uporabili v kmetijstvu.

V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi

Čas branja: 2 min
04.07.2018  15:13  Dopolnjeno: 04.07.2018 16:25
V podjetju Paradajz iz Renkovcev, kjer gradijo reinjekcijsko vrtino, prek katere bodo vračali neonesnaženo vodo v vodonosnik, niso zadovoljni s spremembo uredbe o koncesiji za rabo termalne vode, saj ne predvideva obljubljene dodatne količine vode, ki je niso izkoristili drugi upravičenci in bi jo po sklepu vlade lahko uporabili v kmetijstvu.
avtor
V Paradajzu nezadovoljni s spremenjeno uredbo o termalni vodi

"Sprememba uredbe o koncesiji za rabo termalne vode, kakršno predlaga ministrstvo za okolje in prostor, za nas ni dobra in je nismo pričakovali," pravi Kristjan Magdič, član uprave Paradajza. "Obljubljali so nam dodatne količine termalne vode, ki jih drugi upravičenci niso izkoristili in naj bi po sklepu vlade pripadle kmetijskim uporabnikom. Obljubili so nam tudi možnost dodatnega črpanja, če zgradimo reinjekcijsko vrtino, a spremenjena uredba vsega tega ne predvideva, vsaj dolgoročno ne, zato smo v javni razpravi podali svoje predloge. Upamo, da bodo upoštevane in da nas bo podprlo tudi kmetijsko in gospodarsko ministrstvo," dodaja Magdič.

Paradajz je eden redkih uporabnikov termalne vode, ki bo poskrbel, da se bo neporabljena termalna voda vračala v neobnovljivi vodonosnik. S tem bodo doseženi ugodni okoljski učinki na okolje, predvsem pa na potok Ledavo. Tako kot drugi so tudi oni pričakovali, da bodo z vračanjem neonesnažene vode dobili možnost povečanja obsega koncesije v višini vrnjene vode v vodonosnik.

S spremembo uredbe bo Paradajz v dvoletnem prehodnem obdobju moral poskrbeti za monitoring količine vrnjene vode. Hkrati se spreminja tudi izračun plačila višine koncesnine.

Štiri milijone za naložbe

Paradajz je lani kupil zemljišča v Veliki Polani in na Kobilju. Na prvi lokaciji so že plačali dokumentacijo za okoljevarstveno soglasje, ki jo pripravljajo. Dogovarjajo se za ureditev zemljišč, komunalno opremljenost, dostope in pripravljajo drugo dokumentacijo.

Za investicije so lani dali dobre štiri milijone evrov, od tega je slabe tri milijone evrov stal nov rastlinjak v Renkovcih. V njem bodo pridelali 4.500 ton paradižnika, kar zadošča za 25 do 30 odstotkov slovenskih potreb. Rastlinjak s tremi oddelki, v katerih ponazarjajo različno podnebne pogoje, in namakanjem za nove sorte, ki jih letos gojijo v večjem obsegu, ima vso opremo. Zgradili so tudi demonstracijski rastlinjak za oglede, kjer obiskovalci spoznajo, kako pridelujejo sto sort paradižnika. Prenovili so tudi trgovinico s centrom za pokušine. Uredili so okolico in postavili novo toplotno črpalko za boljšo izrabo geotermalne vode.

Letos pričakujejo za 1,7 milijona več prihodkov

Paradajz je imel lani 6,46 milijona evrov prihodkov, dobrih 800 tisoč evrov dobička, za naložbe pa so namenili skoraj štiri milijone evrov. Letos načrtujejo 8,2 milijona evrov prihodkov in dober milijon evrov dobička, investirali pa bodo okoli 450 tisoč evrov. Zdaj so na vrhunu sezone in zaposlujejo 120 ljudi, drugače jih imajo okoli 85.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kako je naš hmeljar vstopil v globalno dobavno verigo Heinekena

Hmeljarstvo Čas in še en slovenski ponudnik hmelja sta se kot dobavitelja Pivovarne Laško Union dogovorila za dobavo hmelja Heinekenu in...

AGROBIZ
Novice
Novice ARSO išče prostovoljce za poročanje o posledicah suše 4

Agencija za okolje išče terenske opazovalce, ki bi opisali poškodbe in prizadetost rastlin zaradi suše v okviru projekta DriDanube, ki...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kaj imata skupnega turizem in kmetijstvo? Povezovanje v obeh panogah prinaša uspeh in več denarja 1

V videu in reportaži z Agrobiznisovega posveta o sodelovanju boste izvedeli, kdaj pride prvi denar za štiri podukrepe in novi razpisi za...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE

V njem bodo razvijali nova znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa; podobne centre...

AGROBIZ
Novice
Novice Domača hrana je glavni adut turistične ekokmetije Urška

Od lani gostom ponujajo tudi spanjem na seniku in čofotanje v plavalnem bazenu, že 14 let pa tudi sproščanje v podeželskem velnesu

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva? 4

Na primeru mleka in sivnjine pišemo o pomenu dovolj visokih odkupnih cen in močne živilskopredelovalne industrije za lokalno kmetijstvo.