Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane
Vinske trte sekamo, namizno grozdje uvažamo Vinske trte sekamo, namizno grozdje uvažamo Prostora je še za nekaj hektarjev namiznega grozdja, ki terja visoke začetne stroške, zahtevni sta tudi pridelava in prodaja

Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE

Čas branja: 5 min
05.07.2018  10:53  Dopolnjeno: 05.07.2018 15:15
V njem bodo razvijali nova znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa; podobne centre odličnosti bi potrebovali še za vrtnarstvo in mleko ter inkubator za razvoj novih živil.
Nastaja center odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE
V centru odličnosti za kmetijske znanosti SLO-ACE bodo svetovalci dobili nova znanja, pravi Branko Ravnik, direktor KGZS (prvi z leve). Emil Erjavec z biotehniške fakultete (drugi z leve) je pohvalil, da bo ta projekt omogočil uloviti zaostanek pri raziskavah v agroživilstvu. Tatjana Zagorc z zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (tretja z leve) je povedala, da podjetja potrebujejo interdisciplinarna znanja. Tanja Strniša s kmetijskega ministrstva (tretja z desne) je poudarila pomen inovacij in znanja za sodobno kmetijstvo, ki mora ob trajnostni izrabi naravnih virov pridelati več hrane. Peter Volasko z ministrstva za izobraževanje in znanost (drugi z desne) je napovedal, da bo v programu Evropa, ki bo nasledil Obzorje 2020, za 20 milijard evrov več denarja za raziskave. Za Andreja Simončiča, direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije, pa bo cilj dosežen, ko bo center odličnosti povezal raziskovalce in ko bo deloval na dolgi rok.
Foto: Arhiv Kmetijskega Inštituta Slovenije

Za center odličnosti SLO-ACE bo Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) ob podpori danske univerze Aarhus in francoskega INRA, nacionalnega inštituta za raziskave v kmetijstvu, razvil poslovni model, ki bo prenosljiv tudi v države jugovzhodne Evrope. Glavni cilj SLO-ACE, ki bo nastal z denarjem iz programa Teaming iz Obzorja 2020, pa bo razvoj novega znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa v Sloveniji.

Poleg KIS kot koordinatorja projekta bodo pri nastanku centra odličnosti sodelovale še univerze v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici, Nacionalni inštitut za biologijo ter Institut Jožefa Stefana. Podpirajo ga zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (ZKŽP), kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS, Zadružna zveza Slovenije in GIZ Mesne industrije.

Za preboj pri agroživilskih raziskavah in inovacijah

"S centrom odličnosti bi radi povezali raziskovalce s področja kmetijstva in živilstva, nova znanja pa hitro prenesli na kmetije in v agroživilska podjetja. Cilj je, da center odličnosti SLO-ACE, ki bo imel tri stebre – rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa –, deluje dolgoročno. Od zagonskih sredstev bi radi prešli na vzdržno financiranje centra odličnosti za kmetijske znanosti, da bomo z novimi raziskavami zvišali raven znanja v kmetijstvu in živilstvu," pravi Andrej Simončič, direktor KIS.

"Center odličnosti za kmetijske znanosti se bo v prihodnje lahko financiral tudi iz javno-zasebnih partnerstev. Povečati je treba zaupanje med partnerji in razviti modele, ki bodo po pravni in denarni plati omogočali čim več sinergij pri sodelovanju in čim večji prispevek h gospodarski rasti," dodaja Peter Volasko, nacionalni koordinator za Obzorje 2020 z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Raziskovalce je razveselil z napovedjo, da bo program Evrope, ki je naslednik Obzorja 2020, še za 20 milijard evrov težji od Obzorja, tako da naj bi raziskovalcem prinesel sto milijard evrov.

Po letu 2020 bo v EU 10 milijard evrov za raziskave v kmetijstvu

Tudi Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, je zadovoljna, da bo po letu 2020 v EU kar deset milijard evrov na voljo za raziskave v kmetijstvu. Nova znanja in raziskave poudarja kot enega največjih izzivov kmetijstva, da bo z manj viri in manjšim onesnaževanjem okolja pridelalo več hrane.

"Nimamo naravnih pogojev za industrializirano nizkocenovno kmetijstvo, ostaneta nam do narave prijaznejše kmetijstvo in hrana z višjo dodano vrednostjo, s katerima ohranjamo vodo in druge naravne vire. Za oboje potrebujemo veliko znanja, tudi drugačne metode za varstvo rastlin …" dodaja Tanja Strniša.

Preobrat po 20 letih stagnacije

"Po več kot 20 letih stagnacije pri raziskavah in prenosu znanja v kmetijstvu imamo s projektom SLO-ACE prvič možnost, da raziskovanje obudimo in da spet postane temelj razvoja kmetijstva in živilstva. Po vzoru Francije, Irske, Danske in Nizozemske moramo vzpostaviti matrično sodelovanje pedagoške in raziskovalne sfere z drugimi členi v verigi znanja. Center odličnosti za kmetijske znanosti je upanje, da prihaja do obrata in večjega sodelovanja univerz, inštitutov, kmetijske svetovalne službe, kmetov in podjetij," poudarja Emil Erjavec, prodekan za znanstvenoraziskovalno delo na biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Premalo interdisciplinarnega znanja

In kaj kmetijska in živilskopredelovalna podjetja pričakujejo od centra odličnosti SLO-ACE? "Pričakovanja so velika, vprašanje pa je, kaj bodo sama ukrepala, da do novih znanj pridejo. Že pri projektu SRIP Hrana smo videli, da se učijo partnersko sodelovati," pravi Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

Po njeni oceni imajo kmetijska in živilskopredelovalna podjetja "tradicionalno dobra znanja". Zaposlujejo dobre živilske tehnologe, veterinarje in agronome, a ti imajo premalo interdisciplinarnega znanja, opozarja.

Pomladili bodo ekipo kmetijskih svetovalcev

Tudi na kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS) si želijo, da bo center odličnosti za kmetijske znanosti zaživel in vnovič prinesel dobro sodelovanje z raziskovalci. "Kmetijski svetovalci imajo glavno vlogo pri prenosu znanja na kmetije, njihovo ekipo bomo letos pomladili z desetino mladih svetovalcev," napoveduje Branko Ravnik, direktor KGZS.

Vzgoja novih sort, prilagojenih podnebnim spremembam

Pri pridelavi kmetijskih rastlin želijo v centru odličnosti SLO-ACE razviti sodobne, dolgoročno do narave prijazne in trajnostne tehnologije ter metode predelave hrane z nizkim ogljičnim odtisom, ob ohranjanju rodovitnosti tal in zmanjšanju drugih negativnih vplivov kmetijstva na okolje. S sodobnimi metodami žlahtnjenja bodo vzgojili nove sorte, ki bodo odporne proti boleznim in škodljivcem ter prilagojene stresu in spremenjenim podnebnim razmeram. Pri raziskavah bo poudarek tudi na pridelovanju kakovostne in zdrave hrane, pravi Peter Dolničar s KIS.

Izzivi pri trti in vinu

Vinogradništvo na 16.500 hektarjih pomeni približno desetino kmetijske pridelave v Sloveniji. V letniku 2016/2017 smo pridelali okoli 660 tisoč hektolitrov vina. Pridelava grozdja in vina je precej stabilna, a veliko vinogradov in vinogradnikov je starih, vse večji so pritiski na zniževanje pridelovalnih stroškov. Izzivi so v prepočasni digitalizaciji v vinogradniški pridelavi in uvajanju precizne enologije, pri spopadanju z boleznimi in uvajanju novih sort, ki so bolj odporne proti podnebnim spremembam.

"Raziskave bomo usmerili v vinsko mikrobiologijo in kemijo, senzorično analizo vina, dvig tehnološke ravni pridelave grozdja in nove oziroma izboljšane enološke postopke v kleteh. Radi bi povezali raziskovalne skupine v Sloveniji, ki se ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom, da bi kar najbolje izkoristili kadrovske in infrastrukturne možnosti. Pri raziskovalnem delu se bomo oprli na univerzo v Bordeauxu in enološki inštitut iz Montpelliera," pravi Franci Čuš s KIS.

Med strateškimi cilji omenja povečanje proizvodnje vina, ohranitev tržnega deleža na domačem trgu ob povečanju izvoza, izboljšanje konkurenčnosti sektorja in posodobitev sortne liste.

Boljša ekonomika govedoreje in prašičereje

Travniki zavzemajo kar 60 odstotkov kmetijske zemlje, zato je živinoreja glavna kmetijska panoga pri nas. Ob dobro razviti prireji mleka so težave pri govedoreji, ki preslabo izrablja svoje možnosti, in zlasti pri prašičereji, kjer je raven samooskrbe pod 40 odstotki.

"Imamo precej stabilno proizvodnjo govejega mesa, težava pa je slaba ekonomika zaradi nizkih prirastov, pasemske strukture in cenovnega sistema, ki ne nagrajuje boljše kakovosti, ter slabo segmentiranega trga govejega mesa," pravi Marjeta Čandek-Potokar.

Pri prašičereji poudarja močan upad proizvodnje in samooskrbe v zadnjih desetletjih, s tem pa potrebo po novem razvojnem konceptu – inovativnih in trajnostnih modelih za konkurenčno prašičerejo. Poudarek mora biti na kakovosti reje in izdelkov iz svinjskega mesa. Poudarja pomen pasem, ki so prilagojene lokalnim razmeram, in ustreznih proizvodnih sistemov, kjer se živali dobro počutijo in kjer ni onesnaževanja okolja. "Raziskali bomo možnosti genskih virov v interakciji s tehnologijo reje in naravnimi danostmi, da bi zagotovili produktivnost, uravnoteženo z okoljem, dobrobitjo živali in visoko kakovost končnih izdelkov. Program raziskav smo razdelili v štiri sklope – genske vire, kakovost in raznolikost mesa ter izdelkov, krmne vire in prehrano ter trajnostne vidike proizvodnih sistemov," napoveduje Marjeta Čandek-Potokar.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib

Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...