Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Vlada Marjana Šarca je objavila poročilo o tem, kaj so naredili v prvih stotih dneh; povzemamo dosežke na področju kmetijstva
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
Komentar

Komentar: Kje se je izgubila konkurenčnost slovenskega kmetijstva?

Čas branja: 2 min
12.07.2018  10:55  Dopolnjeno: 12.07.2018 11:10
Na primeru mleka in sivnjine pišemo o pomenu dovolj visokih odkupnih cen in močne živilskopredelovalne industrije za lokalno kmetijstvo.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Nizozemski mlekarski koncern Friesland Campina že vrsto let izplačuje najvišje odkupne cene v Evropi. To ni posledica zgolj njihove radodarnosti, ampak bitka za surovino, ki jo, spretno predelano, izvažajo v skoraj sto držav. Povprečna odkupna cena mleka pri njih je lani dosegla 41,8 evra za sto kilogramov, kar je tudi razlog, da je ta organizacija zelo zaželen partner dobrih 18 tisoč kmetov na Nizozemskem, v Belgiji in Nemčiji. Za primerjavo: povprečna odkupna cena mleka v Evropski uniji je lani znašala nekaj manj kot 35 evrov na sto kilogramov, v Sloveniji pa le dobrih 30 evrov.

Bolj so kmetije razdrobljene, manj so konkurenčne

To je tudi razlog, zakaj je močna predelovalna industrija tako pomemben element za razvoj lokalne pridelave. V Sloveniji izvoz z visoko dodano vrednostjo ne sestavlja pomembnega deleža v bilancah mlekarn oziroma največja med njimi očitno nima ambicij povečevati količin predelanega mleka z dvigovanjem odkupnih cen, ker bi to pomenilo večji pritisk na njeno poslovno uspešnost. Čeprav gre za zelo prvinsko, celo arhaično panogo, je slovensko kmetijstvo ujeto v svoji razdrobljenosti in »svaštarjenju« (proizvodnji vsega), kot bi nekoč rekli.

Generacije, ki so bile priča našemu poizkusu preboja med izbrance Evropske unije, počasi odhajajo, nove se negotove prihodnosti izogibajo, če le imajo možnost. Tistih nekaj centov nižje odkupne cene mleka zanje pomenijo razliko med življenjem in životarjenjem.

Prireja mleka v jugovzhodni Evropi upada

Ni zelo verjetno, da bi kmetje, ki svoje mleko prodajajo Friesland Campini, zmanjševali svoje črede, medtem ko se proizvodnja mleka na evropskem jugovzhodu krči. V Bolgariji, Romuniji, na Češkem in Madžarskem je proizvodnja mleka od leta 2000 do 2016 upadla tudi do 20 odstotkov. Ker živinoreja ni nekaj, kar bi preprosto vklapljali in izklapljali, bodo ti upadi precej dolgoročni, če že ne trajni. Ob tem Nizozemcem leto za letom v Bruslju podaljšujejo derogacije (odpustke na spoštovanje fosfatne direktive, ki jih že desetletja močno presegajo), ki bi logično narekovale zmanjšanje proizvodnje mleka, pa vseeno svojo poslovno uspešnost postavljajo daleč pred skrb za naše skupno okolje.

Severnjaki narekujejo ceno svinjine v Evropski uniji

Nič drugačna ni zgodba nizozemskega izvoza mesa, na primer svinjine, ki temelji na izvozu posameznih delov trupov, torej surovine. Ta industrija svojo konkurenčnost gradi predvsem na odkupnih cenah. Tako skupaj z Danci in Nemci, glavnimi evropskimi izvozniki svinjine, določajo raven odkupnih cen znotraj območja Evropske unije. Za evropski vzhod so te mnogokrat prenizke, evropski sever pa ne kaže posledic prejšnjih cenovnih kriz. K temu so prispevali tudi razni dodatki, ki skrito našim očem, zvišujejo odkupne cene in očitno zelo pomembno določajo razpoloženje rejcev.

Mlajše članice Evropske unije krčijo obseg živinoreje

Nizozemska okoljska gibanja pa tudi vse več lokalnih skupnosti si močno prizadevajo, da bi pehanje za izvozom poceni surovin ne bil neizogibna grožnja okolju, v katerem živijo. Vendar kaj več od velikih besed ne dosežejo. Posledice tega stanja so jasne. V senci skupnega evropskega trga živinoreja iz novih, nekoč večinoma kmetijskih članic hitro izginja, ogroža njihova delovna mesta in prehransko neodvisnost. Razigrani severnjaki pa se ne menijo za omejitve, ki so jih sami izglasovali, pa zanje očitno ne veljajo. Evropska komisija pa nič!

Že res, da s skupnim evropskim trgom marsikaj pridobimo, vsekakor pa bi politika morala poskrbeti, da teh koristi ne bi plačali z dolgoročno prehransko odvisnostjo.

*Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem

Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma