Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Z drugimi pripravljajo skupne pakete za goste, ki bodo najprej bivali na eni, potem pa na drugi turistični kmetiji
Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib    Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji
Nasvet: Kaj lahko izboljšate pri trženju domače hrane Nasvet: Kaj lahko izboljšate pri trženju domače hrane Dobro trženje lokalne hrane je intenzivno komuniciranje vsega, kar pridelovalec je in kar je dobrega pri njegovi ponudbi, kmetiji ali zadrugi.

Pšenica na dvoletnem vrhu. Bo kruh še dražji?

Čas branja: 3 min
18.07.2018  18:19
Cene kruha in moke naraščajo, se lahko trend ob slabi letini pšenice še okrepi?
Pšenica na dvoletnem vrhu. Bo kruh še dražji?
Foto: Shutterstock

Letošnji pridelek pšenice bo v številnih evropskih državah skromnejši od lanskega. Ob visokih temperaturah na severu Evrope (v številnih skandinavskih mestih so namerili rekordne temperature, ki so približno 10 stopinj nad povprečnimi v tem letnem času) poročajo o suši. Nemški kmetje trdijo, da česa takšnega v zadnjih 30 letih niso videli in poročajo o znatno manjšem pridelku. Na drugi pa sta mokra zima in začetek pomladi v Franciji vplivala na slabšo kakovost pridelane pšenice. Podobno je tudi v Sloveniji in na okoliških trgih. Bo hrana dražja?

Cena pšenice je letos poskočila na pariški borzi, ki velja za dobrega pokazatelja oblikovanja cen na slovenskem trgu, za približno 18 odstotkov in je tako najdražja v dveh letih. V prvem delu leta se je zdelo, da takšnega skoka cen pšenice, kot smo mu bili priča lani, letos ne bo. Prvi podatki o žetvi po različnih koncih Evrope pa sporočajo, da je močno deževje v zimskih in zgodnjih pomladanskih mesecih močno vplivalo tako na količino kot kakovost tega žita, ki velja za zelo občutljivo. Še sredi junija so v Franciji pričakovali 37,8 milijona ton pridelka, kar bi bilo za poldrugi milijon več kot lani, a po zadnjih ocenah bo pridelka 33,2 milijona ton. Medletno bo za tri milijone ton upadel tudi pridelek nemških žitnih polj, za dva milijona pridelek danskih polj, po milijon ton manj pa naj bi pridelali tudi v baltskih državah, na poljskih, švedskih ter britanskih kmetijah, izhaja iz podatkov, ki so jih zbrali pri Bloombergu.

Pa Slovenija?

Tudi pridelek pšenice v Prekmurju je za 25 odstotkov slabši kot lani, ob koncu žetve v severovzhodu Slovenije pravi Branko Virag, član uprave skupine Panvita in predsednik sekcije kmetijskih podjetij pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. »Zaradi obilice dežja podoben upad pričakujejo v okolici Ptuja, kjer se je žetev začela te dni. Rezultat manjše ponudbe bo seveda višja cena tako krušne kot krmne pšenice. Posledično bi to lahko pomenilo rast cen tako kruha in testenin kot tudi mesa na policah slovenskih trgovin. Tovrstno tveganje nosimo pridelovalci sami, v nasprotju s točo in viharji pridelka pred čezmernim dežjem ne moremo zavarovati. Stekle so nekatere pobude za subvencije, a še ni nič dorečenega,« pove Virag, ki zaradi sprememb v okolju pričakuje, da bi cene hrane v prihodnje lahko še rasle tako v Sloveniji kot Evropi in drugod po svetu.

Pogajalska moč pridelovalcev raste

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar razloži, da se najkakovostnejša pšenica uporablja za peko in preostala živila, manj kakovostna pa za krmo. Delež najkakovostnejše pšenice, tako imenovane krušne pšenice, niha med 50 do 70 odstotki pridelka. »Pšenica je zahteven kmetijski pridelek in manjše kmetije, kot so številne slovenske, si težjo privoščijo tako dobro obvladovati tveganja, kot nekaj stokrat večje kmetije na Madžarskem. Tudi naravne danosti za gojenje niso idealne. V nekaterih sezonah delež upade, in to se dogaja letos, nekaj podobnega tudi v prejšnjih letih. Posledično so slovenska živilska podjetja prisiljena uvoziti pšenice za dve tretjini potreb,« pove Kuhar, ki pričakuje, da se bo pritisk na višje cene pšenice zgodil tudi v Sloveniji. Ocenjuje, da je po zaslugi več let velike gospodarske rasti in dobrega vzdušja slovenskih porabnikov dvig cen v maloprodaji lažje izvedljiv, s tem pa se izboljšuje tudi pogajalsko izhodišče domačih pridelovalcev.

Kdaj lahko pričakujemo višje cene kruha?

Cena kruha in izdelkov iz žit v zadnjih letih počasi, a vztrajno raste, pokažejo podatki državnega statističnega urada. V prvem letošnjem polletju je bila cena za 0,8 odstotka višja kot lani, kar je sicer manj od celotne rasti cen košarice potrošniških dobrin (v polletju so se cene zvišale za 1,6 odstotka). Sam kruh se je podražil za 1,6 odstotka, moka za 2,7 odstotka.

Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc opozori, da maloprodajnih cen ne krojijo pridelovalci in predelovalci. "Zmotno je misliti, da se vsakokratno zvišanje cen inputov (surovine, energije, storitev) avtomatsko prenese na ceno, ki jo vidi porabnik. Dvig cene je treba trgovcu napovedati. Ta si najpogosteje vzame kar nekaj časa, da nazadnje tudi po nekaj mesecih od napovedi dviga cene ne potrdi. Pogosto je potrebnih tudi šest ali več mesecev, da se majhen delež podražitve prenese v drobnoprodajno ceno. Ko se dogajajo spremembe na različnih trgih, je potreben čas, da se vidi, kakšne so in koliko časa bodo trajale, preden se podamo v ocenjevanje škode ali hitrosti dviga cen po celi verigi. Ponavadi pa so spremembe cen posledica slabše letine, nižje kakovosti, pomanjkanja ne nekem širšem območju, kar vodi v tekmo po nakupu preostanka dobrih surovin, katerim cena narašča," pove Tatjana Zagorc.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno 69

Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Novice
Novice Mehiški kmetje krivijo Volkswagen za sušo 1

Volkswagen s posebnimi topovi razbija oblake, ki lahko prinesejo točo, da bi s tem zaščitil nove avtomobile, parkirane ob tovarni v...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...