Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo Agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte
Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva S temi projekti bodo reševali konkretne težave pri pridelavi hrane, varovanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam

Pšenica na dvoletnem vrhu. Bo kruh še dražji?

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
surovine   dodaj
inflacija   dodaj
Branko Virag dodaj
Skupina Panvita dodaj
Aleš Kuhar dodaj
 
Čas branja: 3 min
18.07.2018  18:19
Cene kruha in moke naraščajo, se lahko trend ob slabi letini pšenice še okrepi?
Pšenica na dvoletnem vrhu. Bo kruh še dražji?
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  
surovine   dodaj
inflacija   dodaj
Branko Virag dodaj
Skupina Panvita dodaj
Aleš Kuhar dodaj

Letošnji pridelek pšenice bo v številnih evropskih državah skromnejši od lanskega. Ob visokih temperaturah na severu Evrope (v številnih skandinavskih mestih so namerili rekordne temperature, ki so približno 10 stopinj nad povprečnimi v tem letnem času) poročajo o suši. Nemški kmetje trdijo, da česa takšnega v zadnjih 30 letih niso videli in poročajo o znatno manjšem pridelku. Na drugi pa sta mokra zima in začetek pomladi v Franciji vplivala na slabšo kakovost pridelane pšenice. Podobno je tudi v Sloveniji in na okoliških trgih. Bo hrana dražja?

Cena pšenice je letos poskočila na pariški borzi, ki velja za dobrega pokazatelja oblikovanja cen na slovenskem trgu, za približno 18 odstotkov in je tako najdražja v dveh letih. V prvem delu leta se je zdelo, da takšnega skoka cen pšenice, kot smo mu bili priča lani, letos ne bo. Prvi podatki o žetvi po različnih koncih Evrope pa sporočajo, da je močno deževje v zimskih in zgodnjih pomladanskih mesecih močno vplivalo tako na količino kot kakovost tega žita, ki velja za zelo občutljivo. Še sredi junija so v Franciji pričakovali 37,8 milijona ton pridelka, kar bi bilo za poldrugi milijon več kot lani, a po zadnjih ocenah bo pridelka 33,2 milijona ton. Medletno bo za tri milijone ton upadel tudi pridelek nemških žitnih polj, za dva milijona pridelek danskih polj, po milijon ton manj pa naj bi pridelali tudi v baltskih državah, na poljskih, švedskih ter britanskih kmetijah, izhaja iz podatkov, ki so jih zbrali pri Bloombergu.

Pa Slovenija?

Tudi pridelek pšenice v Prekmurju je za 25 odstotkov slabši kot lani, ob koncu žetve v severovzhodu Slovenije pravi Branko Virag, član uprave skupine Panvita in predsednik sekcije kmetijskih podjetij pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. »Zaradi obilice dežja podoben upad pričakujejo v okolici Ptuja, kjer se je žetev začela te dni. Rezultat manjše ponudbe bo seveda višja cena tako krušne kot krmne pšenice. Posledično bi to lahko pomenilo rast cen tako kruha in testenin kot tudi mesa na policah slovenskih trgovin. Tovrstno tveganje nosimo pridelovalci sami, v nasprotju s točo in viharji pridelka pred čezmernim dežjem ne moremo zavarovati. Stekle so nekatere pobude za subvencije, a še ni nič dorečenega,« pove Virag, ki zaradi sprememb v okolju pričakuje, da bi cene hrane v prihodnje lahko še rasle tako v Sloveniji kot Evropi in drugod po svetu.

Pogajalska moč pridelovalcev raste

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar razloži, da se najkakovostnejša pšenica uporablja za peko in preostala živila, manj kakovostna pa za krmo. Delež najkakovostnejše pšenice, tako imenovane krušne pšenice, niha med 50 do 70 odstotki pridelka. »Pšenica je zahteven kmetijski pridelek in manjše kmetije, kot so številne slovenske, si težjo privoščijo tako dobro obvladovati tveganja, kot nekaj stokrat večje kmetije na Madžarskem. Tudi naravne danosti za gojenje niso idealne. V nekaterih sezonah delež upade, in to se dogaja letos, nekaj podobnega tudi v prejšnjih letih. Posledično so slovenska živilska podjetja prisiljena uvoziti pšenice za dve tretjini potreb,« pove Kuhar, ki pričakuje, da se bo pritisk na višje cene pšenice zgodil tudi v Sloveniji. Ocenjuje, da je po zaslugi več let velike gospodarske rasti in dobrega vzdušja slovenskih porabnikov dvig cen v maloprodaji lažje izvedljiv, s tem pa se izboljšuje tudi pogajalsko izhodišče domačih pridelovalcev.

Kdaj lahko pričakujemo višje cene kruha?

Cena kruha in izdelkov iz žit v zadnjih letih počasi, a vztrajno raste, pokažejo podatki državnega statističnega urada. V prvem letošnjem polletju je bila cena za 0,8 odstotka višja kot lani, kar je sicer manj od celotne rasti cen košarice potrošniških dobrin (v polletju so se cene zvišale za 1,6 odstotka). Sam kruh se je podražil za 1,6 odstotka, moka za 2,7 odstotka.

Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc opozori, da maloprodajnih cen ne krojijo pridelovalci in predelovalci. "Zmotno je misliti, da se vsakokratno zvišanje cen inputov (surovine, energije, storitev) avtomatsko prenese na ceno, ki jo vidi porabnik. Dvig cene je treba trgovcu napovedati. Ta si najpogosteje vzame kar nekaj časa, da nazadnje tudi po nekaj mesecih od napovedi dviga cene ne potrdi. Pogosto je potrebnih tudi šest ali več mesecev, da se majhen delež podražitve prenese v drobnoprodajno ceno. Ko se dogajajo spremembe na različnih trgih, je potreben čas, da se vidi, kakšne so in koliko časa bodo trajale, preden se podamo v ocenjevanje škode ali hitrosti dviga cen po celi verigi. Ponavadi pa so spremembe cen posledica slabše letine, nižje kakovosti, pomanjkanja ne nekem širšem območju, kar vodi v tekmo po nakupu preostanka dobrih surovin, katerim cena narašča," pove Tatjana Zagorc.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...