Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte

Poljedelske kmetije od države pričakujejo denarno pomoč

Čas branja: 4 min
26.07.2018  11:03  Dopolnjeno: 26.07.2018 11:51
Takšen poziv je zaradi 30-odstotne izgube pridelka žit prejšnji teden kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS skupaj z zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Sindikatov kmetov Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije poslala kmetijskemu ministrstvu
Poljedelske kmetije od države pričakujejo denarno pomoč


»Deževno poletje je povzročilo, da je pridelek žit za več kot 30 odstotkov manjši, ocenjujejo na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS. Poljedelske kmetije so letos utrpele tolikšno škodo, da smo kmetijsko ministrstvo pozvali, naj kmetom zagotovi denarno pomoč,« pravi Igor Hrovatič, vodja javne službe kmetijskega svetovanja na KGZS. K denarni pomoč pridelovalcem pšenice pozivajo skupaj z zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Sindikatom kmetov Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije.

Več kot 30-odstotna izguba pridelka žit

Po njihovi oceni je škoda tako velika, da mora posredovati država. Po trenutnih oceni gre za več kot 30-odstotno izgubo pridelka žit, prvenstveno ječmena, pire in pšenice, ki so jih večino že poželi, zaradi vremena pa žetev drugih žit zamuja.

»S predstavniki kmetijskega ministrstva bi radi čim prej sedli za mizo in se dogovorili o pomoči poljedelskim kmetijam in kako bi jim nadomestili izpad pridelka zaradi višje sile,« pravi Hrovatič. Po njegovih besedah bodo kmetijski svetovalci naredili preliminarno oceno škode, dobro pa bi bilo, da bi čim prej prišli do končnih podatkov o škodi, prizadete kmetije pa do denarne pomoči. Zaradi dolgih postopkov prizadeti kmetje na takšna izplačila navadno čakajo najmanj eno leto. »Mehanizem za odobritev izredne državne pomoči se sproži, ko ocenjena škoda presega tri promile državnega proračuna,« dodaja Hrovatič.

Poljedelske kmetije so v slabi koži

Kmetije, ki pridelujejo žita, so finančno v izredno slabi koži, ker odkupovalci pri oblikovanju odkupnih cen upoštevajo gibanje cen na borzah. »Še preden so se videle posledice letošnjega vremena, se je govorilo o odkupni ceni pod 180 evrov za tono pšenice najboljše kakovosti, iz katere delajo moko. Takšna cena ne pokrije proizvodnih stroškov,« ponazarja Igor Hrovatič.

Najboljša pšenica stane malo manj, kot so zahtevali kmetje

Spomnimo, da so kmetje letos za tono najboljše pšenice (kakovostni razred A) letos zahtevali 180 evrov, za kakovost B1 160 evrov na tono, za kakovost B2 150 evrov na tono, za tono krmne pšenice pa 140 evrov. Mlinarji pa za pšenico razreda A ponujajo od 165 do 175 evrov za tono, za razred B1 od 150 do 160 evrov za tono, za kakovost B2 od 140 do 145 evrov za tono, medtem ko so ceno krmne pšenice prepustili trgu.

Žitna veriga deluje

Statistika kaže, da je bila lanska povprečna odkupna cena pšenice višja kot leta 2016 in za kakšen evro višja od povprečne v Evropski uniji, pravi Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Zaradi dežja je pšenice letos res občutno manj, kakovost je slabša tudi zaradi vsebnosti mikotoksinov, ki jih izločajo plesni. Kljub temu žitna veriga deluje, odkup je zagotovljen in utečen, saj kmetje večino pšenice prodajo mlinom in večjim odkupovalcem po letnih pogodbah, dodaja Tatjana Zagorc.

Od slovenskih kmetov pšenico odkupuje pet največjih mlinov – Mlinopek, Žito, Milnotest, Mlin Katič in Mlin Korošec. Največji organizatorji odkupa so še Panvita ter kmetijski zadrugi Gornja Radgona in Križevci. Med večjimi pridelovalci pa sta denimo Kmetijsko gospodarstvo Lendava in Agroemona iz Ljubljane.

Kruh se draži precej hitreje kot pšenica

Ob slabši letini pšenice tudi drugod po Evropi agronom Blaž Germšek poudarja, da cena pšenice ne vpliva na ceno kruha: »Od leta 1950 se je cena kruha v Nemčiji zvišala več kot 40-krat, cena pšenice pa ostaja enaka. Preračunano v evre, je kilogram pšenice leta 1950 stal 0,17 evra, kilogram kruha pa 0,26 evra, medtem ko je leta 2016 kilogram pšenice stal 0,18 evra, kilogram kruha pa že 2,75 evra.«

Strošek pšenice je v kilogramu kruha daleč najnižji, znaša le 3,6 odstotka prodajne cene, 30 odstotkov prodajne cene pomeni strošek dela, 66,4 odstotka pa strošek energije, trgovine, davkov in drugih stroškov dodelave.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...