Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja  Ahac v Središču ob Dravi poleg skladišča napoveduje nova vlaganja Letos in prihodnje leto bodo v Središču ob Dravi investirali 1,3 milijona evrov
Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Z drugimi pripravljajo skupne pakete za goste, ki bodo najprej bivali na eni, potem pa na drugi turistični kmetiji
Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib    Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji

Poljedelske kmetije od države pričakujejo denarno pomoč

Čas branja: 4 min
26.07.2018  11:03  Dopolnjeno: 26.07.2018 11:51
Takšen poziv je zaradi 30-odstotne izgube pridelka žit prejšnji teden kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS skupaj z zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Sindikatov kmetov Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije poslala kmetijskemu ministrstvu
Poljedelske kmetije od države pričakujejo denarno pomoč

»Deževno poletje je povzročilo, da je pridelek žit za več kot 30 odstotkov manjši, ocenjujejo na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS. Poljedelske kmetije so letos utrpele tolikšno škodo, da smo kmetijsko ministrstvo pozvali, naj kmetom zagotovi denarno pomoč,« pravi Igor Hrovatič, vodja javne službe kmetijskega svetovanja na KGZS. K denarni pomoč pridelovalcem pšenice pozivajo skupaj z zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Sindikatom kmetov Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije.

Več kot 30-odstotna izguba pridelka žit

Po njihovi oceni je škoda tako velika, da mora posredovati država. Po trenutnih oceni gre za več kot 30-odstotno izgubo pridelka žit, prvenstveno ječmena, pire in pšenice, ki so jih večino že poželi, zaradi vremena pa žetev drugih žit zamuja.

»S predstavniki kmetijskega ministrstva bi radi čim prej sedli za mizo in se dogovorili o pomoči poljedelskim kmetijam in kako bi jim nadomestili izpad pridelka zaradi višje sile,« pravi Hrovatič. Po njegovih besedah bodo kmetijski svetovalci naredili preliminarno oceno škode, dobro pa bi bilo, da bi čim prej prišli do končnih podatkov o škodi, prizadete kmetije pa do denarne pomoči. Zaradi dolgih postopkov prizadeti kmetje na takšna izplačila navadno čakajo najmanj eno leto. »Mehanizem za odobritev izredne državne pomoči se sproži, ko ocenjena škoda presega tri promile državnega proračuna,« dodaja Hrovatič.

Poljedelske kmetije so v slabi koži

Kmetije, ki pridelujejo žita, so finančno v izredno slabi koži, ker odkupovalci pri oblikovanju odkupnih cen upoštevajo gibanje cen na borzah. »Še preden so se videle posledice letošnjega vremena, se je govorilo o odkupni ceni pod 180 evrov za tono pšenice najboljše kakovosti, iz katere delajo moko. Takšna cena ne pokrije proizvodnih stroškov,« ponazarja Igor Hrovatič.

Najboljša pšenica stane malo manj, kot so zahtevali kmetje

Spomnimo, da so kmetje letos za tono najboljše pšenice (kakovostni razred A) letos zahtevali 180 evrov, za kakovost B1 160 evrov na tono, za kakovost B2 150 evrov na tono, za tono krmne pšenice pa 140 evrov. Mlinarji pa za pšenico razreda A ponujajo od 165 do 175 evrov za tono, za razred B1 od 150 do 160 evrov za tono, za kakovost B2 od 140 do 145 evrov za tono, medtem ko so ceno krmne pšenice prepustili trgu.

Žitna veriga deluje

Statistika kaže, da je bila lanska povprečna odkupna cena pšenice višja kot leta 2016 in za kakšen evro višja od povprečne v Evropski uniji, pravi Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Zaradi dežja je pšenice letos res občutno manj, kakovost je slabša tudi zaradi vsebnosti mikotoksinov, ki jih izločajo plesni. Kljub temu žitna veriga deluje, odkup je zagotovljen in utečen, saj kmetje večino pšenice prodajo mlinom in večjim odkupovalcem po letnih pogodbah, dodaja Tatjana Zagorc.

Od slovenskih kmetov pšenico odkupuje pet največjih mlinov – Mlinopek, Žito, Milnotest, Mlin Katič in Mlin Korošec. Največji organizatorji odkupa so še Panvita ter kmetijski zadrugi Gornja Radgona in Križevci. Med večjimi pridelovalci pa sta denimo Kmetijsko gospodarstvo Lendava in Agroemona iz Ljubljane.

Kruh se draži precej hitreje kot pšenica

Ob slabši letini pšenice tudi drugod po Evropi agronom Blaž Germšek poudarja, da cena pšenice ne vpliva na ceno kruha: »Od leta 1950 se je cena kruha v Nemčiji zvišala več kot 40-krat, cena pšenice pa ostaja enaka. Preračunano v evre, je kilogram pšenice leta 1950 stal 0,17 evra, kilogram kruha pa 0,26 evra, medtem ko je leta 2016 kilogram pšenice stal 0,18 evra, kilogram kruha pa že 2,75 evra.«

Strošek pšenice je v kilogramu kruha daleč najnižji, znaša le 3,6 odstotka prodajne cene, 30 odstotkov prodajne cene pomeni strošek dela, 66,4 odstotka pa strošek energije, trgovine, davkov in drugih stroškov dodelave.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno 69

Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...

AGROBIZ
Novice
Novice Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib

Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji