Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Grozdni sok tajfl tržijo kot prestižno vino

Čas branja: 2 min
02.08.2018  12:30  Dopolnjeno: 02.08.2018 15:04
To turistični kmetiji Grobelnik iz Posavja uspeva s prodorom v prestižne restavracije
Grozdni sok tajfl tržijo kot prestižno vino
Ta grozdni sok je enako drag kot spodobno vino. Pije se iz vinskih kozarcev.

Obveščaj me o novih člankih:  

Na turistični kmetiji Grobelnik iz Zabukovja v Posavju grozdni sok prodajajo po takšni ceni kot buteljko vina. Z visoko dodano vrednostjo in dobro zgodbo so prodrli tudi v najboljše restavracije, čeprav sok tržijo pod znamko Tajfl (nemško hudič). Ob širjenju prodaje se najbolj razveselijo gostov in skupin, ki pri njih prespijo ali kaj praznujejo.

Alternativa vinu iz grozdja

Vinotoč imajo od leta 1991, zadnjih deset let pa naravni grozdni sok točijo iz buteljčnih steklenic. Ena stane pet evrov. »Med študijem sva z ženo ugotovila, da gostilne nimajo alternative vinu za goste, da bi jim stregli sok v kozarcih s pecljem,« o rojstvu ideje, da bi naravni grozdni sok tajfl ponujali gostom kot enakovredno zamenjavo za vino, razlaga Jakob Šušterič, ki je polno zaposlen kot direktor uspešnega start-upa z medicinskimi pripomočki Mesi. Na mamini kmetiji skrbi za vinogradništvo ter prodajo soka in vina.

V buteljke polnijo grozdni sok iz šipona in žametovke

Lani so prvič napolnili pet tisoč buteljk grozdnega soka tajfl. Ponujajo dve različici – belo iz šipona in rose iz žametovke. Logotip Tajfl, ki šaljivo prikazuje hudička, je delo Marjana Močivnika in jim pomaga pri prodaji.

Največ grozdnega soka prodajo na kmetiji, na voljo pa je tudi v restavracijah As, JB, v Gostilni pri Lojzetu … Sami buteljko soka prodajajo za pet evrov, v restavracijah celo za 20. Vpeljala ga bo tudi hotelska veriga Sava Hotels & Resorts. »Prodor v hotelske verige je naša želja. Sok bi lahko stregli gostom z Bližnjega vzhoda, ki ne pijejo alkohola, imajo pa veliko pod palcem in radi zapravljajo za luksuzne stvari. Lepo so ga sprejeli tudi vegani, saj ne vsebuje želatine živalskega izvora, ki jih zmoti v nekaterih drugih sokovih. Marsikje bi lahko tajfla stregli v pecljatih kozarcih in močno ohlajenega,« vidi možnosti naš sogovornik. Ponudbo bodo razširili še s penečim naravnim grozdnim sokom in nektarjem, mešanico soka in vode.

Iz grozdja že delajo šest izdelkov – vino, sok, žganje, vinjak, marmelado in olje iz grozdnih pečk, ki je uporabno tudi kot naravna kozmetika. »V prihodnje bi se radi usmerili na dve področji. S prijaznostjo in domačnostjo bi se radi uveljavili v kulinariki. V vinogradništvu in pridelavi soka pa so nujna vlaganja, tudi v klet,« napoveduje Jakob Šušterič.

Sok bi tudi izvažali

»Prodajo bi radi razširili tudi v tujino. Tekmeca za grozdni sok smo našli le v Kaliforniji in Franciji. Z ženo, ki pričakuje prvega otroka, sva z nekaj distributerji po Evropi že navezala stik,« dodaja.

Neguje in obnavlja tri hektarje vinogradov, letos obnavlja drugega. Od vina prideluje sauvignon, laški rizling in modro frankinjo … Kmetija ima poleg vinogradov še 17 hektarjev zemlje, od tega je pol gozda.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...