Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.
Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Milijon evrov dodatnega zaslužka bi pripeljali na Kras tako, da bi vse vino iz grozdja sorte refošk prodajali kot teran PTP za (najmanj) tri evre na liter

Žagarji in predelovalci lesa se utapljajo v naročilih

Čas branja: 3 min
20.08.2018  09:55  Dopolnjeno: 20.08.2018 09:59
Da bi ujeli razvojni zaostanek, bi jim pomagale državne podpore, kakršne se obetajo škotskemu BSW za zagon največje žage na Gomilskem
Žagarji in predelovalci lesa se utapljajo v naročilih
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

Žagarji in lesarji so optimistični. Ob konjunkturi v gradbeništvu posel cveti. Žage imajo toliko naročil, da novi kupci po dva meseca čakajo na rezan les. Z naložbami v večji razrez in predelavo hlodovine bi lahko postopoma ujeli Avstrijce. Ta cilj lahko dosežejo le s podporo države, denimo z nepovratnimi sredstvi in cenejšimi investicijskimi posojili.

Turki oživili predelavo ivernih plošč

Večje povpraševanje po leseni gradnji in naravnih materialih zbuja optimizem tudi za naprej, zato vsi v gozdno-lesni verigi veliko vlagajo v rast in razvoj. Pri nas se je letos premaknilo pri oživljanju tovarne ivernih plošč Lesna TIP Otiški Vrh, ki je v lasti turškega holdinga Yildiz Entegre Adria. Do zdaj od države niso dobili niti evra.

Škoti do žage z državno pomočjo

Odmeva prihod še enega tujega vlagatelja. Škotski BSW se zanima za nakup lesnopredelovalnega centra LPC Gomilsko. Vložili naj bi 40 milijonov evrov v največjo žago v Sloveniji, ki bo ponujala suh žagan les, lesne protihrupne ograje, lamele za opažne plošče, tramove, lamele za proizvodnjo lepljencev in plošč, palete za logistiko, pelete in še kaj.

BSW ima pri predelavi lesa več kot 160 let izkušenj in prvo mesto na angleškem trgu. A v nasprotju s turško naložbo se Škotom nasmiha izdatna državna pomoč – deset milijonov evrov nepovratnih sredstev in še nov avtocestni priključek. Dogovor o načrtovanju tega so podpisali konec julija. Sledil naj bi finančni načrt, kjer bo pisalo, kdo in koliko bo vložil.

Enako podpore tudi za domače žagarje in predelovalce lesa

Okoli sto domačih žagarjev se tuje konkurence ne boji, čeprav naj bi na Gomilskem zrasla največja žaga v Sloveniji. Nasprotujejo pa različni obravnavi tujih in domačih vlagateljev. »Država naj vsem ponuja enako podporo in pogoje,« pravijo v Slolesu, Združenju lesne in pohištvene industrije (GZS ZLPI) pri GZS in Obrtni zbornici Slovenije (OZS). Zahtevajo tudi enak dostop do lesa iz državnih gozdov.

Motnje v oskrbi z lesom

Državna gozdarska družba SiDG naj bi BSW zagotovila do 15-letno pogodbo za odkup lesa iz državnih gozdov. Takšne pogodbe so letos s SiDG podpisali tudi domači žagarji in predelovalci lesa, a samo za tri leta in za manjšo količino lesa, kot so jo prej kupovali od koncesionarjev.

Za žago na Gomilskem so napihnili tudi škotsko naložbo in načrtovani razrez lesa, ocenjujejo domači žagarji.

Hlodovine bo še za domače žage premalo

Zavajajoče so tudi uradne statistike o letnem poseku, saj pridejo leta z manjšo sečnjo. Po žledolomu, vetrolomu in drugih ujmah imamo veliko izredno sečnjo, da se škoda v gozdovih sanira. Sledilo bo obdobje, ko bo prirasta in poseka manj. Če bodo večji žagarji in predelovalci dobili večjo količino lesa iz državnih gozdov, se lahko zgodi, da bo motena oskrba manjših žag v domači lasti.

Trenutno SiDG poseka bruto 1,2 milijona kubičnih metrov iglavcev in listavcev na leto, od tega naj bi 130 tisoč kubičnih metrov hlodovine iglavcev dobil škotski BSW. Kaj bi ostalo za domače žage, sprašujejo. »Pri pravilni državni podpori, torej z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi posojili, bodo lahko domače žage v nekaj letih predelale vso hlodovino in tujcev ne bomo potrebovali,« še pravijo v Slolesu, GZS ZLPI in OZS.

Gozdarstvo mora biti servis lesarstvu

Vso gozdno-lesno verigo je treba podpreti. Če se debeli le prvi člen, začno ugašati drugi, ki so od prvega člena življenjsko odvisni. Maksimiranje dobička v državni gozdarski družbi zmanjšuje prihodke pri vseh naslednjih členih, čeprav ti prinašajo dodano vrednost lesu, nova delovna mesta, kratke dobavne poti in krožno gospodarstvo. Gozdarstvo mora biti servis lesarstvu, ne pa njegova pijavka, opozarja domača stroka.

Če bo škotska žaga v Gomilskem dobila omenjeno količino državnega lesa, se domači žagarji v Zgornji Savinjski dolini, Zasavju in delu Pohorja bojijo, da bodo izgubili delo in zaprli 600 delovnih mest. Na Gomilskem naj bi delalo 170 delavcev, predvidoma iz drugih držav. Država naj bolj podpre domače žage in lesno predelavo, še pozivajo v Slolesu, GZS ZLPI in OZS.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij 1

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....