Vnel se je boj za ptujske piščance, v katerega so Francozi vpletli še Šarčevo vlado Vnel se je boj za ptujske piščance, v katerega so Francozi vpletli še Šarčevo vlado Čeprav je ukrajinski MHP za prevzem Perutnine Ptuj ponudil največ in dobil že dovoljenja štirih regulatorjev, se vnema nov boj za nakup; mišice zdaj kaže neizbrani ponudnik, francoski LDC, ki k naložbi vabi celo slovensko državo
Lani smo bili najmanj samooskrbni s svežim sadjem in zelenjavo Lani smo bili najmanj samooskrbni s svežim sadjem in zelenjavo Prebivalec Slovenije je lani pojedel največ žit (121 kilogramov) in zelenjave (114 kilogramov) ter 93 kilogramov mesa, 72 kilogramov svežega sadja, 68 kilogramov krompirja, 12 kilogramov jajc, pet kilogramov riža in slab kilogram medu, v povprečju pa je popil 39 litrov vina.
Lovci ne smejo streljati volkov Lovci ne smejo streljati volkov Vlada bo odločala o predlogu odloka, ki do konca prihodnjega septembra predvideva odstrel 200 rjavih medvedov, volkov pa ne. Divjad in zveri naredijo največ škode kmetom na Kočevskem, Vipavskem, Notranjskem, Koprskem in na gorskih pašnikih na Gorenjskem.
Ukrajinski MHP poziva rejce Perutnine Ptuj, naj širijo vzrejne zmogljivosti  Ukrajinski MHP poziva rejce Perutnine Ptuj, naj širijo vzrejne zmogljivosti Rejci bi radi pisna zagotovila o dolgoročnem odkupu piščancev in nekoliko višjo ceno, z napovedanimi načrti prihodnjega novega lastnika pa so zadovoljni
Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja Imamo le okoli 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca in 1.200 kvadratnih metrov pašnikov

Žagarji in predelovalci lesa se utapljajo v naročilih

Čas branja: 3 min
20.08.2018  09:55  Dopolnjeno: 20.08.2018 09:59
Da bi ujeli razvojni zaostanek, bi jim pomagale državne podpore, kakršne se obetajo škotskemu BSW za zagon največje žage na Gomilskem
Žagarji in predelovalci lesa se utapljajo v naročilih
Foto: Shutterstock

Žagarji in lesarji so optimistični. Ob konjunkturi v gradbeništvu posel cveti. Žage imajo toliko naročil, da novi kupci po dva meseca čakajo na rezan les. Z naložbami v večji razrez in predelavo hlodovine bi lahko postopoma ujeli Avstrijce. Ta cilj lahko dosežejo le s podporo države, denimo z nepovratnimi sredstvi in cenejšimi investicijskimi posojili.

Turki oživili predelavo ivernih plošč

Večje povpraševanje po leseni gradnji in naravnih materialih zbuja optimizem tudi za naprej, zato vsi v gozdno-lesni verigi veliko vlagajo v rast in razvoj. Pri nas se je letos premaknilo pri oživljanju tovarne ivernih plošč Lesna TIP Otiški Vrh, ki je v lasti turškega holdinga Yildiz Entegre Adria. Do zdaj od države niso dobili niti evra.

Škoti do žage z državno pomočjo

Odmeva prihod še enega tujega vlagatelja. Škotski BSW se zanima za nakup lesnopredelovalnega centra LPC Gomilsko. Vložili naj bi 40 milijonov evrov v največjo žago v Sloveniji, ki bo ponujala suh žagan les, lesne protihrupne ograje, lamele za opažne plošče, tramove, lamele za proizvodnjo lepljencev in plošč, palete za logistiko, pelete in še kaj.

BSW ima pri predelavi lesa več kot 160 let izkušenj in prvo mesto na angleškem trgu. A v nasprotju s turško naložbo se Škotom nasmiha izdatna državna pomoč – deset milijonov evrov nepovratnih sredstev in še nov avtocestni priključek. Dogovor o načrtovanju tega so podpisali konec julija. Sledil naj bi finančni načrt, kjer bo pisalo, kdo in koliko bo vložil.

Enako podpore tudi za domače žagarje in predelovalce lesa

Okoli sto domačih žagarjev se tuje konkurence ne boji, čeprav naj bi na Gomilskem zrasla največja žaga v Sloveniji. Nasprotujejo pa različni obravnavi tujih in domačih vlagateljev. »Država naj vsem ponuja enako podporo in pogoje,« pravijo v Slolesu, Združenju lesne in pohištvene industrije (GZS ZLPI) pri GZS in Obrtni zbornici Slovenije (OZS). Zahtevajo tudi enak dostop do lesa iz državnih gozdov.

Motnje v oskrbi z lesom

Državna gozdarska družba SiDG naj bi BSW zagotovila do 15-letno pogodbo za odkup lesa iz državnih gozdov. Takšne pogodbe so letos s SiDG podpisali tudi domači žagarji in predelovalci lesa, a samo za tri leta in za manjšo količino lesa, kot so jo prej kupovali od koncesionarjev.

Za žago na Gomilskem so napihnili tudi škotsko naložbo in načrtovani razrez lesa, ocenjujejo domači žagarji.

Hlodovine bo še za domače žage premalo

Zavajajoče so tudi uradne statistike o letnem poseku, saj pridejo leta z manjšo sečnjo. Po žledolomu, vetrolomu in drugih ujmah imamo veliko izredno sečnjo, da se škoda v gozdovih sanira. Sledilo bo obdobje, ko bo prirasta in poseka manj. Če bodo večji žagarji in predelovalci dobili večjo količino lesa iz državnih gozdov, se lahko zgodi, da bo motena oskrba manjših žag v domači lasti.

Trenutno SiDG poseka bruto 1,2 milijona kubičnih metrov iglavcev in listavcev na leto, od tega naj bi 130 tisoč kubičnih metrov hlodovine iglavcev dobil škotski BSW. Kaj bi ostalo za domače žage, sprašujejo. »Pri pravilni državni podpori, torej z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi posojili, bodo lahko domače žage v nekaj letih predelale vso hlodovino in tujcev ne bomo potrebovali,« še pravijo v Slolesu, GZS ZLPI in OZS.

Gozdarstvo mora biti servis lesarstvu

Vso gozdno-lesno verigo je treba podpreti. Če se debeli le prvi člen, začno ugašati drugi, ki so od prvega člena življenjsko odvisni. Maksimiranje dobička v državni gozdarski družbi zmanjšuje prihodke pri vseh naslednjih členih, čeprav ti prinašajo dodano vrednost lesu, nova delovna mesta, kratke dobavne poti in krožno gospodarstvo. Gozdarstvo mora biti servis lesarstvu, ne pa njegova pijavka, opozarja domača stroka.

Če bo škotska žaga v Gomilskem dobila omenjeno količino državnega lesa, se domači žagarji v Zgornji Savinjski dolini, Zasavju in delu Pohorja bojijo, da bodo izgubili delo in zaprli 600 delovnih mest. Na Gomilskem naj bi delalo 170 delavcev, predvidoma iz drugih držav. Država naj bolj podpre domače žage in lesno predelavo, še pozivajo v Slolesu, GZS ZLPI in OZS.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 16

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Tuš s prodajo zelenjave nepravilnih oblik zmanjšuje zavržke hrane 17

Takšno zelenjavo in sadje s slovenskih kmetij ponujajo pod imenom Naravno drugačni

AGROBIZ
Novice
Novice Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd

Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Sadjarji iščejo rešitev v promoviranju svojega sadja in upajo na rast prodaje

Z vključevanjem v shemo Izbrana kakovost in promocijo bi radi povečali prepoznavnost in prodajo lokalno pridelanega sadja

AGROBIZ
Novice
Novice Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja 13

Imamo le okoli 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca in 1.200 kvadratnih metrov pašnikov

AGROBIZ
Novice
Novice (intervju) Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec: Za vsako kmetijsko panogo bomo določili 10-letne cilje 1

Do marca 2019 bi rada pripravila izhodišča in finančne okvirje za strategijo razvoja kmetijstva, ki jo morajo konec prihodnjega leta...

AGROBIZ
Novice
Novice Evropsko računsko sodišče neizprosno nad načrt Bruslja za reformo SKP

Predlogom evropske komisije za reformo skupne kmetijske politike (SKP) evropsko računsko sodišče, milo rečeno, očita nedodelanost