(intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo (intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo Več podpore naj v prihodnji finančni perspektivi dobijo krave dojilje, saj sami nimamo dovolj telet za pitanje, predlaga predsednik Zadružne zveze Slovenije.
V prireji mleka je dohodek na enoto površine višji kot pri prireji mesa V prireji mleka je dohodek na enoto površine višji kot pri prireji mesa Prireja mleka zahteva več vloženega dela in vlaganj od prireje mesa
Kmetijska zadruga Radgona odkupi največ prašičev med zadrugami Kmetijska zadruga Radgona odkupi največ prašičev med zadrugami Sodelujejo z velikimi rejci, ki redijo več kot tisoč prašičev v turnusu, in kmetijami, ki imajo sklenjen krog reje – od plemenskih svinj do pujskov in pitancev za zakol
Skupina Farme Ihan ima verigo od plemenske črede do predelave in prodaje mesa Skupina Farme Ihan ima verigo od plemenske črede do predelave in prodaje mesa Na leto vzredijo 85 tisoč pujskov in predelajo 55 tisoč prašičev pitancev; meso in mesne izdelke prodajajo pod blagovno znamko Anton
Strmoglavljenje delnic Bayerja je posledica druge razsodbe o rakotvornosti glifosata Strmoglavljenje delnic Bayerja je posledica druge razsodbe o rakotvornosti glifosata V primerjavi z včerajšnjim zaključnim tečajem je delnica Bayerja trenutno vredna 12 odstotkov manj

Žagarji in predelovalci lesa se utapljajo v naročilih

Čas branja: 3 min
20.08.2018  09:55  Dopolnjeno: 20.08.2018 09:59
Da bi ujeli razvojni zaostanek, bi jim pomagale državne podpore, kakršne se obetajo škotskemu BSW za zagon največje žage na Gomilskem
Žagarji in predelovalci lesa se utapljajo v naročilih
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

Žagarji in lesarji so optimistični. Ob konjunkturi v gradbeništvu posel cveti. Žage imajo toliko naročil, da novi kupci po dva meseca čakajo na rezan les. Z naložbami v večji razrez in predelavo hlodovine bi lahko postopoma ujeli Avstrijce. Ta cilj lahko dosežejo le s podporo države, denimo z nepovratnimi sredstvi in cenejšimi investicijskimi posojili.

Turki oživili predelavo ivernih plošč

Večje povpraševanje po leseni gradnji in naravnih materialih zbuja optimizem tudi za naprej, zato vsi v gozdno-lesni verigi veliko vlagajo v rast in razvoj. Pri nas se je letos premaknilo pri oživljanju tovarne ivernih plošč Lesna TIP Otiški Vrh, ki je v lasti turškega holdinga Yildiz Entegre Adria. Do zdaj od države niso dobili niti evra.

Škoti do žage z državno pomočjo

Odmeva prihod še enega tujega vlagatelja. Škotski BSW se zanima za nakup lesnopredelovalnega centra LPC Gomilsko. Vložili naj bi 40 milijonov evrov v največjo žago v Sloveniji, ki bo ponujala suh žagan les, lesne protihrupne ograje, lamele za opažne plošče, tramove, lamele za proizvodnjo lepljencev in plošč, palete za logistiko, pelete in še kaj.

BSW ima pri predelavi lesa več kot 160 let izkušenj in prvo mesto na angleškem trgu. A v nasprotju s turško naložbo se Škotom nasmiha izdatna državna pomoč – deset milijonov evrov nepovratnih sredstev in še nov avtocestni priključek. Dogovor o načrtovanju tega so podpisali konec julija. Sledil naj bi finančni načrt, kjer bo pisalo, kdo in koliko bo vložil.

Enako podpore tudi za domače žagarje in predelovalce lesa

Okoli sto domačih žagarjev se tuje konkurence ne boji, čeprav naj bi na Gomilskem zrasla največja žaga v Sloveniji. Nasprotujejo pa različni obravnavi tujih in domačih vlagateljev. »Država naj vsem ponuja enako podporo in pogoje,« pravijo v Slolesu, Združenju lesne in pohištvene industrije (GZS ZLPI) pri GZS in Obrtni zbornici Slovenije (OZS). Zahtevajo tudi enak dostop do lesa iz državnih gozdov.

Motnje v oskrbi z lesom

Državna gozdarska družba SiDG naj bi BSW zagotovila do 15-letno pogodbo za odkup lesa iz državnih gozdov. Takšne pogodbe so letos s SiDG podpisali tudi domači žagarji in predelovalci lesa, a samo za tri leta in za manjšo količino lesa, kot so jo prej kupovali od koncesionarjev.

Za žago na Gomilskem so napihnili tudi škotsko naložbo in načrtovani razrez lesa, ocenjujejo domači žagarji.

Hlodovine bo še za domače žage premalo

Zavajajoče so tudi uradne statistike o letnem poseku, saj pridejo leta z manjšo sečnjo. Po žledolomu, vetrolomu in drugih ujmah imamo veliko izredno sečnjo, da se škoda v gozdovih sanira. Sledilo bo obdobje, ko bo prirasta in poseka manj. Če bodo večji žagarji in predelovalci dobili večjo količino lesa iz državnih gozdov, se lahko zgodi, da bo motena oskrba manjših žag v domači lasti.

Trenutno SiDG poseka bruto 1,2 milijona kubičnih metrov iglavcev in listavcev na leto, od tega naj bi 130 tisoč kubičnih metrov hlodovine iglavcev dobil škotski BSW. Kaj bi ostalo za domače žage, sprašujejo. »Pri pravilni državni podpori, torej z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi posojili, bodo lahko domače žage v nekaj letih predelale vso hlodovino in tujcev ne bomo potrebovali,« še pravijo v Slolesu, GZS ZLPI in OZS.

Gozdarstvo mora biti servis lesarstvu

Vso gozdno-lesno verigo je treba podpreti. Če se debeli le prvi člen, začno ugašati drugi, ki so od prvega člena življenjsko odvisni. Maksimiranje dobička v državni gozdarski družbi zmanjšuje prihodke pri vseh naslednjih členih, čeprav ti prinašajo dodano vrednost lesu, nova delovna mesta, kratke dobavne poti in krožno gospodarstvo. Gozdarstvo mora biti servis lesarstvu, ne pa njegova pijavka, opozarja domača stroka.

Če bo škotska žaga v Gomilskem dobila omenjeno količino državnega lesa, se domači žagarji v Zgornji Savinjski dolini, Zasavju in delu Pohorja bojijo, da bodo izgubili delo in zaprli 600 delovnih mest. Na Gomilskem naj bi delalo 170 delavcev, predvidoma iz drugih držav. Država naj bolj podpre domače žage in lesno predelavo, še pozivajo v Slolesu, GZS ZLPI in OZS.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kmetje, preberite, kje vas bodo letos čakali inšpektorji

Kmetijski inšpektorji bodo preprečevali zaraščanje in neobdelanost kmetijskih površin, pri konoplji bodo preverjali vsebnost THC, pri...

AGROBIZ
Novice
Novice Pozor, ugodna posojila za nakup kmetijskih zemljišč 1

Ponuja jih ribniški sklad, zadnji rok za oddajo vloge je 8. aprila, na voljo je še 2,5 milijona evrov; kmalu nov razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Prašičerejci dobijo državno pomoč, panoga pa strategijo razvoja 2

Rejcem, ki so zaradi nizkih cen mesa v hudih težavah, je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ponudila pol milijona evrov enkratne...

AGROBIZ
Novice
Novice Manj ovir za postavitev rastlinjakov 5

Na razpisu za ukrep 4.1 iz Programa za razvoj podeželja, ki je odprt do konca maja, sofinancirajo tudi postavitev rastlinjakov, kar je...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja kratka veriga lokalno vzrejene govedine iz Posavja

Sevniška zadruga bo s kmetijami tržila in promovirala prednosti lokalno vzrejenega mesa

AGROBIZ
Novice
Novice Po letu 2021 subvencije tudi za ohranitveno kmetijstvo 6

Z ohranitvenim kmetijstvom izboljšujemo in vzdržujemo kakovostna živa tla brez oranja, ob stalni pokritosti tal s poljščinami, dosevki...