Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Vlada Marjana Šarca je objavila poročilo o tem, kaj so naredili v prvih stotih dneh; povzemamo dosežke na področju kmetijstva
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.

Žagarji in predelovalci lesa se utapljajo v naročilih

Čas branja: 3 min
20.08.2018  09:55  Dopolnjeno: 20.08.2018 09:59
Da bi ujeli razvojni zaostanek, bi jim pomagale državne podpore, kakršne se obetajo škotskemu BSW za zagon največje žage na Gomilskem
Žagarji in predelovalci lesa se utapljajo v naročilih
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

Žagarji in lesarji so optimistični. Ob konjunkturi v gradbeništvu posel cveti. Žage imajo toliko naročil, da novi kupci po dva meseca čakajo na rezan les. Z naložbami v večji razrez in predelavo hlodovine bi lahko postopoma ujeli Avstrijce. Ta cilj lahko dosežejo le s podporo države, denimo z nepovratnimi sredstvi in cenejšimi investicijskimi posojili.

Turki oživili predelavo ivernih plošč

Večje povpraševanje po leseni gradnji in naravnih materialih zbuja optimizem tudi za naprej, zato vsi v gozdno-lesni verigi veliko vlagajo v rast in razvoj. Pri nas se je letos premaknilo pri oživljanju tovarne ivernih plošč Lesna TIP Otiški Vrh, ki je v lasti turškega holdinga Yildiz Entegre Adria. Do zdaj od države niso dobili niti evra.

Škoti do žage z državno pomočjo

Odmeva prihod še enega tujega vlagatelja. Škotski BSW se zanima za nakup lesnopredelovalnega centra LPC Gomilsko. Vložili naj bi 40 milijonov evrov v največjo žago v Sloveniji, ki bo ponujala suh žagan les, lesne protihrupne ograje, lamele za opažne plošče, tramove, lamele za proizvodnjo lepljencev in plošč, palete za logistiko, pelete in še kaj.

BSW ima pri predelavi lesa več kot 160 let izkušenj in prvo mesto na angleškem trgu. A v nasprotju s turško naložbo se Škotom nasmiha izdatna državna pomoč – deset milijonov evrov nepovratnih sredstev in še nov avtocestni priključek. Dogovor o načrtovanju tega so podpisali konec julija. Sledil naj bi finančni načrt, kjer bo pisalo, kdo in koliko bo vložil.

Enako podpore tudi za domače žagarje in predelovalce lesa

Okoli sto domačih žagarjev se tuje konkurence ne boji, čeprav naj bi na Gomilskem zrasla največja žaga v Sloveniji. Nasprotujejo pa različni obravnavi tujih in domačih vlagateljev. »Država naj vsem ponuja enako podporo in pogoje,« pravijo v Slolesu, Združenju lesne in pohištvene industrije (GZS ZLPI) pri GZS in Obrtni zbornici Slovenije (OZS). Zahtevajo tudi enak dostop do lesa iz državnih gozdov.

Motnje v oskrbi z lesom

Državna gozdarska družba SiDG naj bi BSW zagotovila do 15-letno pogodbo za odkup lesa iz državnih gozdov. Takšne pogodbe so letos s SiDG podpisali tudi domači žagarji in predelovalci lesa, a samo za tri leta in za manjšo količino lesa, kot so jo prej kupovali od koncesionarjev.

Za žago na Gomilskem so napihnili tudi škotsko naložbo in načrtovani razrez lesa, ocenjujejo domači žagarji.

Hlodovine bo še za domače žage premalo

Zavajajoče so tudi uradne statistike o letnem poseku, saj pridejo leta z manjšo sečnjo. Po žledolomu, vetrolomu in drugih ujmah imamo veliko izredno sečnjo, da se škoda v gozdovih sanira. Sledilo bo obdobje, ko bo prirasta in poseka manj. Če bodo večji žagarji in predelovalci dobili večjo količino lesa iz državnih gozdov, se lahko zgodi, da bo motena oskrba manjših žag v domači lasti.

Trenutno SiDG poseka bruto 1,2 milijona kubičnih metrov iglavcev in listavcev na leto, od tega naj bi 130 tisoč kubičnih metrov hlodovine iglavcev dobil škotski BSW. Kaj bi ostalo za domače žage, sprašujejo. »Pri pravilni državni podpori, torej z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi posojili, bodo lahko domače žage v nekaj letih predelale vso hlodovino in tujcev ne bomo potrebovali,« še pravijo v Slolesu, GZS ZLPI in OZS.

Gozdarstvo mora biti servis lesarstvu

Vso gozdno-lesno verigo je treba podpreti. Če se debeli le prvi člen, začno ugašati drugi, ki so od prvega člena življenjsko odvisni. Maksimiranje dobička v državni gozdarski družbi zmanjšuje prihodke pri vseh naslednjih členih, čeprav ti prinašajo dodano vrednost lesu, nova delovna mesta, kratke dobavne poti in krožno gospodarstvo. Gozdarstvo mora biti servis lesarstvu, ne pa njegova pijavka, opozarja domača stroka.

Če bo škotska žaga v Gomilskem dobila omenjeno količino državnega lesa, se domači žagarji v Zgornji Savinjski dolini, Zasavju in delu Pohorja bojijo, da bodo izgubili delo in zaprli 600 delovnih mest. Na Gomilskem naj bi delalo 170 delavcev, predvidoma iz drugih držav. Država naj bolj podpre domače žage in lesno predelavo, še pozivajo v Slolesu, GZS ZLPI in OZS.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem

Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma