Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Vlada Marjana Šarca je objavila poročilo o tem, kaj so naredili v prvih stotih dneh; povzemamo dosežke na področju kmetijstva
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.

Kmetje bodo morali preživeti z manj evropskega denarja

Čas branja: 3 min
23.08.2018  10:19  Dopolnjeno: 23.08.2018 10:35
Skupna kmetijska politika je pred največjo reformo; po letu 2020 bo vsaka država EU izbrala tiste ukrepe, za katere bo dajala subvencije, ki čim bolj pospešijo razvoj kmetijstva
Kmetje bodo morali preživeti z manj evropskega denarja
Foto: Shutterstock

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Spomladi je evropska komisija objavila predlog skupne kmetijske politike (SKP), koliko denarja iz evropskega proračuna bo po letu 2020 dobila vsaka država Evropska unije za kmetijstvo. Tako naj bi Sloveniji pripadlo 3,9 odstotka manj denarja za neposredna plačila (subvencije na hektar kmetijske zemlje) in 15 odstotkov manj denarja za razvoj podeželja (sofinanciranje vlaganj na kmetiji).

Dobimo manj denarja, kot navaja evropska komisija

Emil Erjavec, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete v Ljubljani, opozarja, da bo rez še večji. »Evropska komisija navaja nominalne zneske, torej po tekočih cenah. Če upoštevamo inflacijo, je upad sredstev izrazito večji,« razlaga Erjavec. Tako se bo zmanjšal tudi delež sredstev SKP v BDP.

Agrarni ekonomisti v kalkulacijah upoštevajo dvoodstotno inflacijo na leto, da vidijo realno krčenje evropskega denarja. »Pri programu za razvoj podeželja je treba računati na skoraj 30 odstotkov manj denarja, ki ga razdelijo za sofinanciranje vlaganj na kmetijah. Stopnjo sofinanciranja teh vlaganj namerava evropska komisija še znižati in naj bi bil padec potem bistveno manjši,« na enega največjih izzivov nakaže Erjavec.

Subvencije bodo za drugačne ukrepe

Kaj to pomeni za slovenske kmete? Ne bodo dobili le manj subvencij na hektar (neposredna plačila) in manj za razvoj, morda tudi na območjih z omejenimi dejavniki (v hribih), in kmetijsko-okoljske ukrepe, ker se bo spremenil tudi SKP. »Gre za veliko spremembo v skupni kmetijski politiki, saj bodo prvič države EU izbrale ukrepe, s katerimi bodo podprle kmete pri razvoju. Izbirale bodo med spremenjenimi ukrepi od zdajšnjih. Spremenili bodo ukrepe in določili nove prioritete. Ni nujno, da bodo vsi kmetje dobili manj denarja. Tisti, ki bodo uresničevali več družbenih prioritet, povezanih s kmetijstvom, lahko dobijo več denarja. To je odvisno od prednostnih nalog, ki jih bo postavila slovenska politika v prihodnje, in od izbire ukrepov,« še pravi Emil Erjavec.

Kaj čaka novega kmetijskega ministra

»Novi minister naj skrbno vodi izbor ukrepov in pripravo strateškega načrta, na podlagi katerega bodo Sloveniji v Bruslju odobrili evropski denar po letu 2020,« pravi Erjavec.

Sodeloval je v širši raziskovalni skupini, ki je ovrednotila učinke zdajšnje kmetijske politike. Ugotovili so, da so ukrepi in cilji razpršeni. Za veliko ukrepov so ugotovili tudi, da niso dovolj ciljno naravni. Z ukrepi sicer ohranjamo naravne vire in pridelavo, a je ne razvijamo tako, kot bi jo lahko. Preslabi so tudi učinki ukrepov na okolje in socialno področje, čemur se sodobna evropska kmetijska politika bolj posveča.

Z manj denarja bi lahko pridelali več

»Če bomo dobro premislili, kaj hočemo, bomo tudi z manj sredstvi dosegli več. To zahteva resna prizadevanja vseh v procesu odločanja, predvsem v politiki in državni administraciji. Moramo razmisliti, kako bi bolje izkoristili evropski denar in denar slovenskih davkoplačevalcev,« poudarja Erjavec.

Doslej smo denar predvsem razdeljevali in izpolnjevali pogoje. Zdaj pa imamo možnost in nalogo, da bomo javna sredstva uporabljali bolj premišljeno in z vlaganji v kmetijstvo dosegli boljše rezultate. »Najti to pot je glavna naloga novega kmetijskega ministra in pogoj, da se s kmetijstvom približamo najbolj razvitim. Nova vlada in zlasti predsednik vlade si morata v pogajanjih o proračunskih sredstvih iz EU prizadevati, da Slovenija dobi več denarja za razvoj podeželja, saj se izteka drugo proračunsko obdobje, ko realno resno izgubljamo na tem področju,« še pravi Emil Erjavec.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem

Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma