Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Kaj je Šarčeva vlada dosegla na področju kmetijstva v prvih stotih dneh Vlada Marjana Šarca je objavila poročilo o tem, kaj so naredili v prvih stotih dneh; povzemamo dosežke na področju kmetijstva
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.

10 zvezd kmetijskega sejma Agra

Čas branja: 9 min
26.08.2018  18:00
Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni
10 zvezd kmetijskega sejma Agra
Foto: Jure Makovec

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Mitja Herga dodaj
Decanter dodaj
Dana dodaj
Ljutomerčan dodaj
INO dodaj

Kljub slabšemu vremenu je včeraj bilo na odprtju kmetijskega sejma Agra v Gornji Radgoni veliko obiskovalcev. Deset razstavljavcev, s katerimi smo govorili, je bilo dobro razpoloženih.

Puklavec Family Wines z 19-odstotno rastjo prodaje

Vinogradništvo in vinarstvo je poleg hmeljarstva in sadjarstva najbolj izvozno usmerjena kmetijska panoga. Obnavljajo vinograde, povečujejo izvoz in prodajno ceno vina v tujini. V eni največjih vinskih kleti Puklavec Family Wines iz Ormoža ves teden poteka trgatev, a zaradi junijske toče bo grozdja za četrtino manj. »Pričakujemo količinsko najmanjši letnik vina po letu 2014, in sicer okoli 3,7 milijona litrov vina. Naš cilj je od pet do šest milijonov litrov steklenic vina na leto,« pravi Mitja Herga, direktor in glavni enolog.

Ambiciozno se usmerjajo v visokokakovostna vina, za kar so lani uvedli novo blagovno znamko Seven Numbers za omejeno količino vin z izbranih leg. Lansko platinasto priznanje na ocenjevanju Decanter za najboljše slovensko belo vino, ki so ga dobili za vino iz te linije, potrjuje, da so na pravi poti.

Ta teden se bo začela tudi trgatev v Makedoniji, kjer imajo okoli 24 hektarjev vinogradov, grozdje pa tudi odkupujejo. »Na obeh trgih je kakovost grozdja odlična. Ne želimo si dežja, da ne bo grozdje začelo gniti,« dodaja Herga. Njihovi makedonski ekipi se je pridružil Dane Jovanov, priznani enolog in nekdanji direktor tamkajšnje priznane vinarne Stobi. »Prvo rdeče vino s tega trga se bo pridružilo naši novi liniji Seven Numbers,« napoveduje Herga.

Izvoz že presega polovico celotne prodaje vin, letos so veseli 19-odstotne rasti prodaje glede na lani. Takšne spodbudne rezultate so po nekaj kriznih letih močno potrebovali. »Vinski letnik 2014 je bil katastrofalen, vino ni bilo želene kakovosti, kupci so to opazili in so s previdnostjo posegali tudi po vinu prihodnjih letnikov. To nas je drago stalo še leta 2015 in 2016. Z letošnjo kakovostjo vina bi radi kupce spet navdušili,« poudarja Mitja Herga.

Družina Puklavec veliko vlaga v prašičerejo

Pod okriljem holdinga Puklavec Family Wines je tudi podjetje Ljutomerčan, kjer bodo letos vzredili okoli 17 tisoč pujskov, krmo zanje pa pridelali na 500 hektarjih polj. »S petimi milijoni evrov bomo v treh letih povečali letni obseg reje na 37 tisoč pujskov. Čredo 700 plemenskih svinj pa bomo povečali na dva tisoč,« dodaja Herga. Tekače (pujske, ki so stari do vključno deset tednov ali tehtajo do 30 kilogramov) z lahkoto prodajo, razprodani so za mesec in pol vnaprej. Sami bodo pridelali koruzo, pšenico in ječmen za krmo prašičev, imeli bodo sušilnico, silose in mešalnico.

Prvaki pri mulčerjih

Podjetji Ino Brežice in Tehnos iz Žalca sta mednarodno uveljavljena ponudnika mulčerjev. Podjetji veliko vlagata v razvoj in izvoz. »Razvijamo zlasti visokozmogljive in specializirane mulčerje, denimo za krompir, šparglje, vinogradništvo,« pravi Anton Kisovar, direktor Tehnosa s 126 zaposlenimi. Lani so prodajo zlasti na račun izvoza povečali za 26 odstotkov. Takšnega uspeha letos ne bodo ponovili, rast prodaje bo manjša. V Sloveniji ustvarijo sedem odstotkov prihodkov, druge pa na 27 trgih. Največ mulčerjev izvozijo na nemško govoreče trge, Nizozemsko, v Belgijo in Veliko Britanijo. »Na leto prevozim 120 tisoč kilometrov, na poti sem 150 dni na leto,« ponazarja Kisovar, ki v podjetništvu še vedno uživa, na Agri pa se srečuje s kupci in drugimi ponudniki strojev.

Kot težavo našega kmetijstva omenja majhne kmetije, spodbudno pa je, da dobivajo izobražene mlade gospodarje z razvojnimi načrti. Vlagajo v boljše stroje, ki izboljšajo ekonomiko pridelave hrane. »Da jim bo uspelo, bi bilo dobro, da jim država omogoči združevanje parcel in povečevanje kmetij. Priložnost vidim tudi v večji pridelavi ekološke hrane, saj je povpraševanje veliko,« dodaja Anton Kisovar.

Na naših kmetijah so tudi indijski, korejski in kitajski traktorji

»Od lani se vlaganja v kmetijske stroje vračajo na raven pred krizo, ki se je začela leta 2009. Pričakujem, da bo letos v Sloveniji prodanih okoli 1.500 novih traktorjev. Večje kmetije kupujejo traktorje z navigacijo GPS in drugimi sodobnimi tehnologijami za natančno obdelavo površin, srednje kmetije posodabljajo svoj vozni park. Raste zaupanje v indijske, kitajske in korejske traktorje, ki so nizkega cenovnega razreda, a zamenjujejo stare traktorje,« pravi Boštjan Meh, direktor programa kmetijske mehanizacije v Gorenju GTI iz Velenja.

Na Agri predstavljajo tri modele traktorjev znamke Zetor manjših dimenzij, ki so primerni za naše kmetije, ter traktorje Solis iz Indije. S traktorji Solis in Zetor imajo osemodstotni tržni delež, v prvem polletju so jih prodali več kot lani.

Odpadni les skurimo, kakovostnega predelajmo

Eden od znanih obrazov z Agre je tudi Jože Bider, ustanovitelj podjetja Bider z Rečice ob Savinji, ki ta sejem obiskuje že 34 let. Podjetje že 18 let vodi sin Bojan, Jože z ženo Darinko Bider pa na Agri predstavlja novost – tokrat sušilnico za bale sena, primerno za prirejo senenega mleka. Najprej so delali mešalnice za gnojevko, nato so ponudbo obogatili s sekalniki za drobljenje lesa in pečmi za ogrevanje na lesne sekance, ki jih tudi največ prodajo.

Zadruga Agraria raste s trgovinami v zaledju slovenske Istre

Z odkupom okoli dva tisoč ton zelenjave in sadja je Kmetijska zadruga Agraria Koper med zadrugami največji ponudnik teh pridelkov. »Lahko bi jih prodali še več, a je na Obali premajhna pridelava. Težava je tudi pri ceni, saj tekmujemo z Italijani, ki imajo boljše pogoje in cenejšo delovno silo za kmetovanje,« pravi Robert Fakin, direktor zadruge Agraria.

Lani so v tej zadrugi ustvarili 16 milijonov evrov prihodkov in 80 tisoč evrov čistega dobička, imajo 150 zaposlenih. »Dosegamo petodstotno letno rast prodaje, zlasti s trgovino, saj imamo deset prodajnih mest, v zaledju pa odpiramo nove trgovine,« dodaja Fakin. Z odpiranjem novih trgovin pričakuje dodatne prihodke. Zmanjšujejo tudi svoje obveznosti iz poslovanja v preteklosti, kot pomembno nalogo pa Fakin omenja razčiščevanje premoženja zadruge. S skladom kmetijskih zemljišč razčiščujejo, katere parcele so v lasti sklada in katere v zadružni lasti, kar povečuje kreditno spodobnost zadruge.

Kmete po njegovi oceni stiskajo vreme, birokracija in otežen dostop do zemlje. Pred leti je neki kmet hotel postaviti rastlinjak v ankaranski dolini, a so mu to uradniki preprečili, češ da to ni tradicionalna oblika kmetovanja na Obali, ponazarja Fakin. Odkar vodi zadrugo, si prizadevajo za promocijo lokalne hrane in širjenje lastnih prodajaln. Njihov prodajni center v Luciji z mesnico in ribarnico radi obiskujejo tako domačini kot turisti. »Uspelo nam je dokazati, da se kmetijstvo splača in da se splača kupovati tudi lokalno hrano. Veliko podjetij na Obali je ugasnilo, naša zadruga počasi raste in zaposluje. Od leta 2012 smo prihodke podvojili in zaposlili 50 ljudi,« dodaja Fakin.

Povprečna starost kmeta na Obali je kar 63 let, kar je slabo. Boljša novica je, da je nekaj kmetij lani dobilo mlade gospodarje, ki načrtujejo rastlinjake, kjer je pridelava dosti manj tvegana, hektarski donos pa večji od gojenja v zemlji.

Do ribogojnice tudi brez gradbenega dovoljenja

Na Agri se prvič predstavlja Združenje gojiteljev vodnih organizmov. V Sloveniji je okoli 300 sladkovodnih ribogojnic in Fonda kot edina morska ribogojnica ter sedem gojiteljev školjk. Med ribogojci je tudi Danijel Gospić, ki goji krape v Šmarju pri Jelšah, postrvi pa blizu Rogaške Slatine. Na leto pridelajo okoli 40 ton rib, kar jih uvršča med večje ribogojnice. S 300 tisoč evri bodo pridelavo rib povečali na sto do 150 ton na leto.

»Jeseni bomo začeli spletno prodajo rib prek [www.narociribe.si] in dostavo po pošti, da bo sveža riba v 24 urah prišla do kupca,« napoveduje Danijel Gospić. Veliko poslovno priložnost vidi tudi v manjših ribogojnicah z recirkulacijo, velikih do 50 kvadratnih metrov. Za te ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, zato so zagonski stroški nižji. Pri gojenju rib s to tehnologijo se porabi manj vode, poudarja Gospić. Tehnologijo recirkulacije je v okviru podjetja G2O, ki ga ima z bratom, že prenesel v sedem držav, med katerimi je tudi Iran. Rešitve z recirkulacijo razvija za gojenje afriškega soma, ki je tržno zanimiv.

Povpraševanje po školjkah klapavicah raste

Podjetje Prosub iz Izole, ki ga vodi Edi Germšek z ženo Suzano France, je največji ponudnik školjk klapavic. Pridelajo in prodajo jih od 300 do 400 ton na leto. Prodajo jih gostincem, grosistom in trgovskim verigam, izvažajo pa jih v Avstrijo, Italijo, na Hrvaško in Romunijo, manjše količine tudi drugam. »Povpraševanje po školjkah raste,« pravita Edi Germšek in Suzana France.

Letos so pridobili novo koncesijo, proizvodnjo klapavic pa bodo povečali za 50 do sto ton na leto. Od sajenja školjk do konzumne velikosti mine od 12 do 18 mesecev. Lani so imeli 600 tisoč evrov prihodkov, v petih letih bi radi pridelavo podvojili. Na morju imajo gojišča, odprema in distribucijski center pa sta v Izoli. Edini v Sloveniji imajo center za bakteriološko prečiščevanje školjk.

Več kmetij sodeluje pri poslovnih darilih

»Pridelali smo več buč kot zadnja leta,« pravi Nada Feuš s kmetije Senica iz Velike Nedelje. Pridelujejo tudi koruzo, glavni izdelki pa so bučno olje, bučna semena in namaz iz teh. Prodajajo po hotelih, doma, na sejmih in prireditvah. Gradijo na prepoznavnosti svojega bučnega olja. V sodelovanju s čebelarstvom Tigeli iz Ljutomera in Horvat iz Velike Nedelje, kisarno Esko in vinogradništvom Trop iz Ivanjkovcev pripravljajo tudi poslovna darila.

Na Kočevskem je bilo več medu kot lani

Več kot 350 čebeljih družin ima čebelar Stanislav Knežić iz Kočevja. Nekaj čebeljih družin že enajst let prodaja v Francijo. Čebelari 18 let, začel je iz nič, s tem se preživlja. Trži zlasti kočevski gozdni med z zaščitenim geografskim poreklom, letošnja letina pa je boljša kot lani. »Januar je bil topel mesec, čebele so začele hitro zalegati, ob februarski ohladitvi so doživele šok, veliko jih je pomrlo. Ne pogrešam iger na srečo, ker vsak dan hazardiram,« ponazarja, kako je čebelarstvo odvisno od vremena. Največ ima gozdnega medu, ponuja tudi lipovega, matični mleček, cvetni prah, propolis. V okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji dela tudi medeni liker. Poštena cena za velik kozarec medu je po njegovem od deset do 12 evrov, odvisno od vrste medu.

Prleška tünka se dobro prodaja

Kmetija Vargazon s Cvena pri Ljutomeru ima sklenjen krog od prašičereje do predelave mesa, s katero se ukvarjajo 12. leto. »Imamo certifikat za prleško tünko, ki je prodamo največ. Ponujamo še več vrst salam in klobas, zaseko … Po naročilu pripravimo narezke in kanapeje za poroke in druga praznovanja,« pravi Kristina Vargazon. Redijo 70 plemenskih svinj. Obdelujejo okoli sto hektarjev zemlje, petina je v njihovi lasti. Ukvarjajo se tudi s poljedelstvom, letos pa so zaradi vremena poželi manj pšenice in koruze.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem

Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma