Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
30.08.2018  07:02  Dopolnjeno: 30.08.2018 07:19
Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo ponujajo v podjetju G2O, bo stala okoli sto tisoč evrov
S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib
»S postavitvijo 30 malih ribogojnic z recirkulacijo, kjer so optimizirane razmere za vzrejo rib ob manjši porabi vode, bi lahko Slovenija podvojila lokalno proizvodnjo rib,« trdi Danijel Gospić iz podjetja G2O.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

»Povpraševanje po lokalno gojenih ribah je veliko,« opaža Danijel Gospić, ki goji krape v Šmarju pri Jelšah, postrvi pa blizu Rogaške Slatine. V okviru podjetja G2O, ki ga ima z bratom, so razvili tipski montažni sodobni sistem recirkulacije za vzgojo do 50 ton severnoafriškega čopovca (severnoafriškega soma) na leto v manjšem objektu, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, pri manjši porabi vode ob nižjih zagonskih stroških.

Po Gospićevi oceni bo tipska montažna recirkulacija z objektom do 50 kvadratnih metrov stala okoli sto tisoč evrov. To je bistveno manj od dosedanjih investicij v recirkulacije, ki so zahtevale visoko usposobljen kader in dolgotrajno pridobivanje vseh dovoljenj.

Sodobna vzreja rib

Recirkulacija (RAS – Recirculation Aquaculture System) je sodobni sistem vzreje vodnih organizmov, največkrat rib, pri optimiziranih razmerah za vzrejo. Te dosegajo z vrsto tehničnih rešitev, ki vključujejo mehansko in biološko prečiščevanje vode, prečrpavanje oziroma vnovično vračanje vode. Dodatne možnosti so bogatenje vode s kisikom, dovajanje ozona, UV-sterilizacija, monitoring, avtomatizacija … »Gre za večdisciplinarni pristop, ki združuje poznavanje biologije in vzreje rib, tehnične rešitve, poznavanje tehnologije prečiščevanja voda, alarmnih sistemov in monitoringa,« pojasnjuje Gospić.

Dosti manjša poraba vode kot pri konvencionalni ribogojnici

Ta tehnologija je primerna za gojenje vseh vrst rib na katerikoli lokaciji ob minimalni porabi sveže vode. Ker pri recirkulaciji voda kroži v zaprtem sistemu, se je porabi več kot 50-krat manj kot pri konvencionalnih ribogojnicah, kjer sta zmogljivost in lokacija ribogojnice vezani na vodni vir, razlaga Gospić.

Z recirkulacijo gojijo ribe v optimiziranih razmerah 24 ur na dan vse leto, medtem ko je proizvodnja v konvencionalnih ribogojnicah odvisna od vremenskih vplivov in je navadno sezonske narave.

Njihova ribogojnica z recirkulacijo stoji tudi v Iranu in Iraku

Potočno postrv, ki je zelo zahtevna za gojenje, šarenko in potočno zlatovčico v podjetju G2O že pet let gojijo z recirkulacijo, ki so jo sami projektirali. Sami so projektirali tudi recirkulacijo za gojenje severnoafriškega čopovca v partnerskem podjetju Ribnjaci Kupa na Hrvaškem. Letos so zgradili tudi inovativni recirkulacijski sistem za vzrejo krapov, saj želijo potrojiti trenutni obseg vzreje teh rib.

»Kmalu po gradnji prve recirkulacije, ki smo jo sami projektirali, so se za to tehnologijo začeli zanimati tudi drugi ribogojci iz Slovenije in tujine,« pravi Gospić. Tako je podjetje G2O v petih letih po naročilu zasnovalo že več kot 20 projektov recirkulacije v sedmih državah – poleg Slovenije še v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem, v Bolgariji, Iraku in Iranu.

Njihova glavna prednost pred tekmeci je v tem, da so tudi sami ribogojci ter da tržijo funkcionalne in visoko učinkovite sisteme, ki jih testirajo v svojih ribogojnicah. Svoje sisteme premišljeno projektirajo, da delujejo optimalno, stanejo pa čim manj. »Naša strategija je povsem drugačna od konkurentov, ki poskušajo prodati čim več opreme in čim dražje, gradijo na mistifikaciji in zapletenih rešitvah, saj jim to prinese največji zaslužek,« trdi sogovornik. Na žalost vsaj devet od desetih recirkulacij v Evropi finančno propade v prvih treh letih obratovanja, njihova recirkulacija pa neprekinjeno deluje pet let, letos jo bodo povečali in tako podvojili zmogljivosti.

Prednosti tipskega montažnega sistema recirkulacije za vzrejo rib

Po novi zakonodaji lahko zaprt objekt ribogojnice do 50 kvadratnih metrov zgradimo brez gradbenega dovoljenja. Zato so v podjetju G2O izdelali projekt tipske, montažne recirkulacije za vzrejo do 50 ton afriškega čopovca na leto v stavbi, veliki do 50 kvadratnih metrov. V tako veliki ribogojnici je vzrejni volumen 42 kubičnih metrov, na kilogram pridelane ribe se porabi približno pol kilovatne ure elektrike, krmljenje rib in prečiščevanje vode je samodejno, vključen je alarmni sistem in on-line monitoring z analizo vzrejnega procesa.

»Odločili smo se za severnoafriškega čopovca, ker je idealna riba za intenzivno rejo. Je trdoživ, hitro raste, tudi pri dosti večji gostoti kot druge ribe. Okus te ribe je nevtralen, file pa brez kosti, zato je primeren za široko porabo, tudi v vrtcih in šolah,« razlaga Gospić.

Za ribogojnice, kmetije in nove ribogojce

Njihov tipski montažni sistem recirkulacije je primeren za že delujoče ribogojnice kot popestritev ponudbe, nove ribogojce, ki nimajo izkušenj z ribami, kmetije kot dodaten vir dohodka, pri več lastnikih (koncept sharinga) pa tudi za javne ustanove, denimo kmetijske šole. Glavna prednost recirkulacije za vzrejo severnoafriškega čopovca je, da ne zahteva velikega vira sveže vode ali posebnih zahtev glede lokacije. Ta sistem lahko stoji kjerkoli. Proučujejo možnost, da bi ta sistem deloval na sončno energijo in bil povsem energetsko neodvisen. Arhitekturo, dizajn in konstrukcijo recirkulacije razvijajo z inovativnim podjetjem Cubus House.

»Slovenija bi s postavitvijo 30 takšnih ribogojnic podvojila lokalno proizvodnjo rib,« je prepričan Danijel Gospić. Investitorji naj na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS preverijo, ali lahko na razpisu za sofinanciranje naložb v akvakulturo pridobijo polovično financiranje takšne ribogojnice.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...