Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

To so bile vroče teme 56. kmetijsko-živilskega sejma Agra

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 7 min
30.08.2018  07:20  Dopolnjeno: 31.08.2018 15:28
Največ govora je bilo o skupni kmetijski politiki po letu 2020, digitalizaciji kmetijstva in mladih kmetih
To so bile vroče teme 56. kmetijsko-živilskega sejma Agra
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

V Gornji Radgoni se je končal 56. kmetijsko-živilski sejem Agra. Povzemamo tri glavne teme letošnjega sejma in z njimi povezane izzive.

1. Skupna kmetijska politika po letu 2020

Ko je evropska komisija (EK) spomladi objavila izhodiščni predlog večletnega proračuna EU po 2020, je jasno nakazala, da bo denarja za skupno kmetijsko politiko (SKP) manj. Če gledamo zneske v tekočih cenah, so v okviru skupne kmetijske politike Sloveniji v letih 2021-2027 namenili 1,66 milijarde evrov. To pomeni 3,9 odstotka manj denarja za neposredna plačila (subvencije na hektar) in 15 odstotkov manj sredstev za razvoj podeželja (sofinanciranje naložb na kmetijah).

"V predlogu proračuna EU so tudi drugim državam članicam za 15 odstotkov zmanjšali količino denarja za razvoj podeželja, zato vse članice vztrajajo, da do tolikšnega reza ne sme priti," pravi Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu. Poudarjamo, da ne gre za končna sredstva, objavljene številke so izhodišča za pogajanja, ki čakajo novo vlado.

Kot opozarja Emil Erjavec, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete v Ljubljani, evropska komisija navaja nominalne zneske (po tekočih cenah). A šele, ko upoštevamo letno inflacijo, vidimo, za koliko se bodo sredstva realno zmanjšala: "Kalkulacija z upoštevanjem dvoodstotne inflacije na leto pokaže, da je pri programu za razvoj podeželja treba računati na skoraj 30 odstotkov manj denarja."

To bi bil za Slovenijo velik udarec, saj so prav ukrepi za razvoj podeželja tisti del kmetijske politike, ki pri nas najbolje deluje.

Zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko za kmete in zadruge nikakor ni sprejemljivo. "Manj denarja je prehud udarec za slovenske kmete. Zaradi globalizacije so že dolgo na slabšem, zato jih je treba podpreti tudi v prihodnje. Najbolj me skrbi za majhne hribovske kmetije, ki živijo zato, ker gospodar hodi v službo, plačo pa vlaga v kmetijo. Če se mladim ne bo splačalo kmetovati, se bodo s podeželja odselili. Če podeželje ne bo poseljeno in obdelano, bo upadel tudi turistični obisk," pravi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Skupaj s KGZS od nove vlade in njenega predsednika Marjana Šarca pričakuje, da bodo trdi pogajalci z Brusljem in da bodo priskrbeli enaka proračunska sredstva iz EU tudi za naprej. Če bi bilo manj denarja za kmetijstvo iz evropskega proračuna, bo treba več prispevati iz nacionalnega proračuna, zahtevajo v KGZS in Zadružni zvezi Slovenije. "Če za kmetijstvo bolj obremenimo nacionalni proračun, bo to precej manjši strošek, kot če nam propade nekaj kmetijskih panog," poudarja Cvetko Zupančič, predsednik KGZS.

"Večja obremenitev nacionalnega proračuna za kmetijstvo ni idealna," pravi Tanja Strniša. Omenja še druge možnosti: "Lahko določimo prednostne cilje in ne podpremo vseh ukrepov SKP. Denar za naložbe kmetij lahko zagotovimo tudi s finančnimi instrumenti, kot so ugodna dolgoročna posojila in nepovratna sredstva. Prva pa so pogajanja o končnem znesku iz proračuna EU."

2. Digitalizacija kmetijstva

"Kmetje in kmetijsko ministrstvo soglašajo, da je preskok v sodobno kmetijstvo nujen in zanimiv za slovenske kmete, tudi manjše. Najpomembneje pa je, da ministrstvo in nova ministrica prepoznata potrebo po spodbujanju takšnih novih tehnologij in da zagotovita sofinanciranje takšnih naložb tudi po letu 2020," pravi Blaž Germšek, strokovnjak za napredne tehnologije v kmetijstvu.

Kmetijska podjetja in največje kmetije že imajo in še kupujejo stroje za precizno poljedelstvo. K temu jih silijo zakonske omejitve, ki dopuščajo vse manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), da bi zavarovali vodne vire in s čezmernim škropljenjem preprečili pronicanje aktivnih snovi v podtalnico. Takšno onesnaženje podtalnice lahko preprečijo, ko FFS nanašajo s precizno škropilnico, ki samodejno dozira FFS samo tja, kjer jih rastline potrebujejo, ne pa po vsem polju. Najboljše kmetije takšne stroje že imajo, v korak s časom in v bolj trajnostno kmetovanje pa morajo iti tudi drugi. V poljedelstvu bo oranje ponekod zaradi tipa tal ostalo primerna tehnika, a kjer sestava tal dopušča konzervirajočo obdelavo (brez oranja), jo je smiselno vpeljati. Prednost sodobnih strojev je tudi v samodejnem zbiranju podatkov o vseh delovnih procesih, takšne evidence pa so zakonska zaveza kmetov. S preciznimi stroji za setev in škropljenje tudi privarčujejo pri semenih in FFS, lažje povečajo pridelke in svoje prihodke, poudarja Germšek.

Zaradi toče, suše in podnebnih sprememb se pridelava zelenjave in nekaterih vrst sadja, denimo jagodičevja, na prostem ne bo več dolgo splačala, ker bodo izgube pridelka prevelike. Edina rešitev so rastlinjaki in drugi zaščiteni prostori. Dodaten motiv za nove tehnologije je tudi pomanjkanje delovne sile za pobiranje pridelkov. S to težavo se slovenski kmetje srečujejo letos, po svetu pa že dalj časa, in razvijajo robote za pobiranje paprike, jagodičevja, paradižnika, grozdja in tudi jabolk, sklene Blaž Germšek.

3. Mladi kmetje

Trenutno imamo na kmetijah le štiri odstotke gospodarjev, mlajših od 35 let, in kar 35 odstotkov gospodarjev, starejših od 65 let. Generacijska prenova kmetij je nujna, sicer že poteka, a prepočasi. Pozitivno je, da je v tem proračunskem obdobju dva odstotka več mladih prevzemnic kmetij kot v prejšnjem obdobju.

Ko mladi na kmetijo privabijo partnerico oziroma partnerja, je to že velika sreča. "V sezoni z ženo Damjano delava od sedmih zjutraj do polnoči ali ene ure zjutraj, toliko dela je z vrtninami in vlaganjem. Z otrokoma smo poleti bili tri dni v toplicah in to je bil najin dopust. Še leto ali dve bova povečevala obseg pridelave in predelave vrtnin. Zapuščam službo, zaposlen bom na kmetiji, kar je bil tudi cilj. Ob 25-letnici kmetije leta 2023 pa si želim, da bi uvedli vrtnarski turizem, odprli prostor za pogostitve, ponujali oglede kmetije in učnega zelenjavnega vrta. Prijavili smo se na razpis za nov rastlinjak," svoj vsakdan in načrte opiše Tadej Heric z zelenjadarske kmetje Ostanek Heric blizu Šentvida pri Stični.

Mladi gospodarji vpeljujejo sodobne tehnologije, ki izboljšujejo konkurenčnost kmetovanja. "Pred dvema mesecema smo končali nov hlev za prosto rejo. Stal je 400 tisoč evrov, na razpisu smo bili uspešni, posojilo bomo odplačali čez 20 let," pravita Mihael Ajlec in njegova partnerica Veronika Vrzel iz vasi Selišči blizu Sv. Jurija ob Ščavnici. Ajlec je kmetijo prevzel pred petimi leti, ko je imel 24 let. Redijo 80 krav molznic in bike. Mleko oddajo Mlekarski zadrugi Ptuj, o predelavi mleka ne razmišljajo, ker je preveč dela že z obdelovanjem 24 hektarjev zemlje. Iz iste vasi prihaja tudi medena kraljica 2018 Valentina Marinič: "Doma imamo 22 čebeljih panjev, nismo veliki čebelarji. Kot medena kraljica si želim, da bi imeli čedalje več mladih čebelarjev in da bi se čebelarji bolj povezovali s kmeti ter jih spodbujali k manjši uporabi fitofarmacevtskih sredstev."

"Ni enega modela za razvoj kmetije, vsaka mora najti svojo pot. Nekomu se splača ozko specializirati, za drugega je primernejša raznovrstna pridelava in predelava ali druge dopolnilne dejavnosti na kmetiji ... Več možnosti je tudi pri prodaji – pridelke lahko prodajo prek zadrug ali sami poiščejo kupce," pravi Tanja Strniša. Da bi mladi ostali na podeželju, je treba zagotoviti enako infrastrukturo kot v mestih.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.