Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

To so bile vroče teme 56. kmetijsko-živilskega sejma Agra

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 7 min
30.08.2018  07:20  Dopolnjeno: 31.08.2018 15:28
Največ govora je bilo o skupni kmetijski politiki po letu 2020, digitalizaciji kmetijstva in mladih kmetih
To so bile vroče teme 56. kmetijsko-živilskega sejma Agra
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

V Gornji Radgoni se je končal 56. kmetijsko-živilski sejem Agra. Povzemamo tri glavne teme letošnjega sejma in z njimi povezane izzive.

1. Skupna kmetijska politika po letu 2020

Ko je evropska komisija (EK) spomladi objavila izhodiščni predlog večletnega proračuna EU po 2020, je jasno nakazala, da bo denarja za skupno kmetijsko politiko (SKP) manj. Če gledamo zneske v tekočih cenah, so v okviru skupne kmetijske politike Sloveniji v letih 2021-2027 namenili 1,66 milijarde evrov. To pomeni 3,9 odstotka manj denarja za neposredna plačila (subvencije na hektar) in 15 odstotkov manj sredstev za razvoj podeželja (sofinanciranje naložb na kmetijah).

"V predlogu proračuna EU so tudi drugim državam članicam za 15 odstotkov zmanjšali količino denarja za razvoj podeželja, zato vse članice vztrajajo, da do tolikšnega reza ne sme priti," pravi Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu. Poudarjamo, da ne gre za končna sredstva, objavljene številke so izhodišča za pogajanja, ki čakajo novo vlado.

Kot opozarja Emil Erjavec, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete v Ljubljani, evropska komisija navaja nominalne zneske (po tekočih cenah). A šele, ko upoštevamo letno inflacijo, vidimo, za koliko se bodo sredstva realno zmanjšala: "Kalkulacija z upoštevanjem dvoodstotne inflacije na leto pokaže, da je pri programu za razvoj podeželja treba računati na skoraj 30 odstotkov manj denarja."

To bi bil za Slovenijo velik udarec, saj so prav ukrepi za razvoj podeželja tisti del kmetijske politike, ki pri nas najbolje deluje.

Zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko za kmete in zadruge nikakor ni sprejemljivo. "Manj denarja je prehud udarec za slovenske kmete. Zaradi globalizacije so že dolgo na slabšem, zato jih je treba podpreti tudi v prihodnje. Najbolj me skrbi za majhne hribovske kmetije, ki živijo zato, ker gospodar hodi v službo, plačo pa vlaga v kmetijo. Če se mladim ne bo splačalo kmetovati, se bodo s podeželja odselili. Če podeželje ne bo poseljeno in obdelano, bo upadel tudi turistični obisk," pravi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Skupaj s KGZS od nove vlade in njenega predsednika Marjana Šarca pričakuje, da bodo trdi pogajalci z Brusljem in da bodo priskrbeli enaka proračunska sredstva iz EU tudi za naprej. Če bi bilo manj denarja za kmetijstvo iz evropskega proračuna, bo treba več prispevati iz nacionalnega proračuna, zahtevajo v KGZS in Zadružni zvezi Slovenije. "Če za kmetijstvo bolj obremenimo nacionalni proračun, bo to precej manjši strošek, kot če nam propade nekaj kmetijskih panog," poudarja Cvetko Zupančič, predsednik KGZS.

"Večja obremenitev nacionalnega proračuna za kmetijstvo ni idealna," pravi Tanja Strniša. Omenja še druge možnosti: "Lahko določimo prednostne cilje in ne podpremo vseh ukrepov SKP. Denar za naložbe kmetij lahko zagotovimo tudi s finančnimi instrumenti, kot so ugodna dolgoročna posojila in nepovratna sredstva. Prva pa so pogajanja o končnem znesku iz proračuna EU."

2. Digitalizacija kmetijstva

"Kmetje in kmetijsko ministrstvo soglašajo, da je preskok v sodobno kmetijstvo nujen in zanimiv za slovenske kmete, tudi manjše. Najpomembneje pa je, da ministrstvo in nova ministrica prepoznata potrebo po spodbujanju takšnih novih tehnologij in da zagotovita sofinanciranje takšnih naložb tudi po letu 2020," pravi Blaž Germšek, strokovnjak za napredne tehnologije v kmetijstvu.

Kmetijska podjetja in največje kmetije že imajo in še kupujejo stroje za precizno poljedelstvo. K temu jih silijo zakonske omejitve, ki dopuščajo vse manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), da bi zavarovali vodne vire in s čezmernim škropljenjem preprečili pronicanje aktivnih snovi v podtalnico. Takšno onesnaženje podtalnice lahko preprečijo, ko FFS nanašajo s precizno škropilnico, ki samodejno dozira FFS samo tja, kjer jih rastline potrebujejo, ne pa po vsem polju. Najboljše kmetije takšne stroje že imajo, v korak s časom in v bolj trajnostno kmetovanje pa morajo iti tudi drugi. V poljedelstvu bo oranje ponekod zaradi tipa tal ostalo primerna tehnika, a kjer sestava tal dopušča konzervirajočo obdelavo (brez oranja), jo je smiselno vpeljati. Prednost sodobnih strojev je tudi v samodejnem zbiranju podatkov o vseh delovnih procesih, takšne evidence pa so zakonska zaveza kmetov. S preciznimi stroji za setev in škropljenje tudi privarčujejo pri semenih in FFS, lažje povečajo pridelke in svoje prihodke, poudarja Germšek.

Zaradi toče, suše in podnebnih sprememb se pridelava zelenjave in nekaterih vrst sadja, denimo jagodičevja, na prostem ne bo več dolgo splačala, ker bodo izgube pridelka prevelike. Edina rešitev so rastlinjaki in drugi zaščiteni prostori. Dodaten motiv za nove tehnologije je tudi pomanjkanje delovne sile za pobiranje pridelkov. S to težavo se slovenski kmetje srečujejo letos, po svetu pa že dalj časa, in razvijajo robote za pobiranje paprike, jagodičevja, paradižnika, grozdja in tudi jabolk, sklene Blaž Germšek.

3. Mladi kmetje

Trenutno imamo na kmetijah le štiri odstotke gospodarjev, mlajših od 35 let, in kar 35 odstotkov gospodarjev, starejših od 65 let. Generacijska prenova kmetij je nujna, sicer že poteka, a prepočasi. Pozitivno je, da je v tem proračunskem obdobju dva odstotka več mladih prevzemnic kmetij kot v prejšnjem obdobju.

Ko mladi na kmetijo privabijo partnerico oziroma partnerja, je to že velika sreča. "V sezoni z ženo Damjano delava od sedmih zjutraj do polnoči ali ene ure zjutraj, toliko dela je z vrtninami in vlaganjem. Z otrokoma smo poleti bili tri dni v toplicah in to je bil najin dopust. Še leto ali dve bova povečevala obseg pridelave in predelave vrtnin. Zapuščam službo, zaposlen bom na kmetiji, kar je bil tudi cilj. Ob 25-letnici kmetije leta 2023 pa si želim, da bi uvedli vrtnarski turizem, odprli prostor za pogostitve, ponujali oglede kmetije in učnega zelenjavnega vrta. Prijavili smo se na razpis za nov rastlinjak," svoj vsakdan in načrte opiše Tadej Heric z zelenjadarske kmetje Ostanek Heric blizu Šentvida pri Stični.

Mladi gospodarji vpeljujejo sodobne tehnologije, ki izboljšujejo konkurenčnost kmetovanja. "Pred dvema mesecema smo končali nov hlev za prosto rejo. Stal je 400 tisoč evrov, na razpisu smo bili uspešni, posojilo bomo odplačali čez 20 let," pravita Mihael Ajlec in njegova partnerica Veronika Vrzel iz vasi Selišči blizu Sv. Jurija ob Ščavnici. Ajlec je kmetijo prevzel pred petimi leti, ko je imel 24 let. Redijo 80 krav molznic in bike. Mleko oddajo Mlekarski zadrugi Ptuj, o predelavi mleka ne razmišljajo, ker je preveč dela že z obdelovanjem 24 hektarjev zemlje. Iz iste vasi prihaja tudi medena kraljica 2018 Valentina Marinič: "Doma imamo 22 čebeljih panjev, nismo veliki čebelarji. Kot medena kraljica si želim, da bi imeli čedalje več mladih čebelarjev in da bi se čebelarji bolj povezovali s kmeti ter jih spodbujali k manjši uporabi fitofarmacevtskih sredstev."

"Ni enega modela za razvoj kmetije, vsaka mora najti svojo pot. Nekomu se splača ozko specializirati, za drugega je primernejša raznovrstna pridelava in predelava ali druge dopolnilne dejavnosti na kmetiji ... Več možnosti je tudi pri prodaji – pridelke lahko prodajo prek zadrug ali sami poiščejo kupce," pravi Tanja Strniša. Da bi mladi ostali na podeželju, je treba zagotoviti enako infrastrukturo kot v mestih.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...