Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Z drugimi pripravljajo skupne pakete za goste, ki bodo najprej bivali na eni, potem pa na drugi turistični kmetiji
Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib    Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji
Nasvet: Kaj lahko izboljšate pri trženju domače hrane Nasvet: Kaj lahko izboljšate pri trženju domače hrane Dobro trženje lokalne hrane je intenzivno komuniciranje vsega, kar pridelovalec je in kar je dobrega pri njegovi ponudbi, kmetiji ali zadrugi.

Tako bo prašičereja spet ekonomsko zanimiva panoga

Čas branja: 2 min
03.09.2018  14:48  Dopolnjeno: 03.09.2018 16:55
Sektor prašičereje je razkril načrt, kako bo povečal zdaj nizko stopnjo samooskrbe s tem mesom in zajezil cenovna nihanja
Tako bo prašičereja spet ekonomsko zanimiva panoga
Foto: Jure Makovec

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (GZS – ZKŽP), kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS in Zadružna zveza Slovenije (ZZS) so podpisale dogovor o sodelovanju pri obujanju prašičereje. Cilj je zvišanje nizke stopnje samooskrbe s tem mesom in zajezitev cenovnih nihanj, ki so posledica velikega uvoza prašičjega mesa.

Še leta 2007 smo pri prašičereji dosegli 74-odstotno stopnjo samooskrbe, leta 2016 pa se je zmanjšala na le 35 odstotkov. Lani je bilo v Sloveniji vzrejenih približno 257 tisoč prašičev, kar je najmanj po letu 1991. Prašiče redi nekaj več kot 22 tisoč kmetij, le dva odstotka pa je večjih rejcev, ki imajo več kot sto prašičev.

Vzredimo najmanj prašičjega mesa, pojemo pa ga največ

Od vseh vrst mesa še vedno pojemo največ prašičjega, tako da večino mesa uvozimo. Da bi to sliko popravili in zmanjšali odvisnost od uvoza, so predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (GZS – ZKŽP), kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS in Zadružne zveze Slovenije prejšnji teden na Agri podpisali dogovor o sodelovanju pri obujanju prašičereje.

Radi bi izboljšali konkurenčnost tega sektorja pri nas, in sicer s (poslovnim) sodelovanjem, tehnološkim napredkom, povečanjem staleža živali in ohranjanjem kakovosti. »V osmih letih bi radi povečali število tekačev (pujskov, ki so stari do vključno deset tednov ali tehtajo do 30 kilogramov ter so rojeni v Sloveniji) s 115 tisoč na 180 tisoč, letni zakol prašičev pitancev pa z 257 tisoč na 300 tisoč,« pravi David Skornšek, predsednik sekcije prašičerejecev pri GZS – ZKŽP in direktor skupine Farme Ihan, ki obvladuje vso verigo od vzreje in zakola do predelave in prodaje prašičev.

Osemletni načrt za povečanje pri nas rojenih pujskov

Kupci bodo prašičje meso slovenskega porekla od prihodnjega leta prepoznali po znaku Izbrane kakovosti Slovenija. »Ko smo se prašičerejci odločili za vstop v to shemo kakovosti, smo se dogovorili, da bomo v prvih štirih letih zagotovili, da bo 20 odstotkov vseh zaklanih prašičev tudi rojenih in vzrejenih v Sloveniji, v drugih štirih letih pa moramo ta delež povečati na 60 odstotkov,« razlaga Skornšek.

Boljša sledljivost mesa slovenskega porekla od rejca naprej

Vzporedno bi v tem času hkrati radi oblikovali slovensko borzno ceno prašičjega mesa in omejili cenovna nihanja, ki smo jim zdaj priča in prihajajo iz tujine z uvozom prašičjega mesa. Nadzor nad tem mesom slovenskega porekla pa bodo zagotavljali prek masnih bilanc. V prvi fazi bi jih radi uvedli od rejca do klavnice, pozneje tudi navzgor po verigi, še pojasnjuje David Skornšek.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno 69

Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...