Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Tako bo prašičereja spet ekonomsko zanimiva panoga

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
03.09.2018  14:48  Dopolnjeno: 03.09.2018 16:55
Sektor prašičereje je razkril načrt, kako bo povečal zdaj nizko stopnjo samooskrbe s tem mesom in zajezil cenovna nihanja
Tako bo prašičereja spet ekonomsko zanimiva panoga
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (GZS – ZKŽP), kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS in Zadružna zveza Slovenije (ZZS) so podpisale dogovor o sodelovanju pri obujanju prašičereje. Cilj je zvišanje nizke stopnje samooskrbe s tem mesom in zajezitev cenovnih nihanj, ki so posledica velikega uvoza prašičjega mesa.

Še leta 2007 smo pri prašičereji dosegli 74-odstotno stopnjo samooskrbe, leta 2016 pa se je zmanjšala na le 35 odstotkov. Lani je bilo v Sloveniji vzrejenih približno 257 tisoč prašičev, kar je najmanj po letu 1991. Prašiče redi nekaj več kot 22 tisoč kmetij, le dva odstotka pa je večjih rejcev, ki imajo več kot sto prašičev.

Vzredimo najmanj prašičjega mesa, pojemo pa ga največ

Od vseh vrst mesa še vedno pojemo največ prašičjega, tako da večino mesa uvozimo. Da bi to sliko popravili in zmanjšali odvisnost od uvoza, so predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (GZS – ZKŽP), kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS in Zadružne zveze Slovenije prejšnji teden na Agri podpisali dogovor o sodelovanju pri obujanju prašičereje.

Radi bi izboljšali konkurenčnost tega sektorja pri nas, in sicer s (poslovnim) sodelovanjem, tehnološkim napredkom, povečanjem staleža živali in ohranjanjem kakovosti. »V osmih letih bi radi povečali število tekačev (pujskov, ki so stari do vključno deset tednov ali tehtajo do 30 kilogramov ter so rojeni v Sloveniji) s 115 tisoč na 180 tisoč, letni zakol prašičev pitancev pa z 257 tisoč na 300 tisoč,« pravi David Skornšek, predsednik sekcije prašičerejecev pri GZS – ZKŽP in direktor skupine Farme Ihan, ki obvladuje vso verigo od vzreje in zakola do predelave in prodaje prašičev.

Osemletni načrt za povečanje pri nas rojenih pujskov

Kupci bodo prašičje meso slovenskega porekla od prihodnjega leta prepoznali po znaku Izbrane kakovosti Slovenija. »Ko smo se prašičerejci odločili za vstop v to shemo kakovosti, smo se dogovorili, da bomo v prvih štirih letih zagotovili, da bo 20 odstotkov vseh zaklanih prašičev tudi rojenih in vzrejenih v Sloveniji, v drugih štirih letih pa moramo ta delež povečati na 60 odstotkov,« razlaga Skornšek.

Boljša sledljivost mesa slovenskega porekla od rejca naprej

Vzporedno bi v tem času hkrati radi oblikovali slovensko borzno ceno prašičjega mesa in omejili cenovna nihanja, ki smo jim zdaj priča in prihajajo iz tujine z uvozom prašičjega mesa. Nadzor nad tem mesom slovenskega porekla pa bodo zagotavljali prek masnih bilanc. V prvi fazi bi jih radi uvedli od rejca do klavnice, pozneje tudi navzgor po verigi, še pojasnjuje David Skornšek.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...