Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo Agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte
Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva Odobrili devet projektov evropskega inovacijskega partnerstva S temi projekti bodo reševali konkretne težave pri pridelavi hrane, varovanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam

Tako bo prašičereja spet ekonomsko zanimiva panoga

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
03.09.2018  14:48  Dopolnjeno: 03.09.2018 16:55
Sektor prašičereje je razkril načrt, kako bo povečal zdaj nizko stopnjo samooskrbe s tem mesom in zajezil cenovna nihanja
Tako bo prašičereja spet ekonomsko zanimiva panoga
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (GZS – ZKŽP), kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS in Zadružna zveza Slovenije (ZZS) so podpisale dogovor o sodelovanju pri obujanju prašičereje. Cilj je zvišanje nizke stopnje samooskrbe s tem mesom in zajezitev cenovnih nihanj, ki so posledica velikega uvoza prašičjega mesa.

Še leta 2007 smo pri prašičereji dosegli 74-odstotno stopnjo samooskrbe, leta 2016 pa se je zmanjšala na le 35 odstotkov. Lani je bilo v Sloveniji vzrejenih približno 257 tisoč prašičev, kar je najmanj po letu 1991. Prašiče redi nekaj več kot 22 tisoč kmetij, le dva odstotka pa je večjih rejcev, ki imajo več kot sto prašičev.

Vzredimo najmanj prašičjega mesa, pojemo pa ga največ

Od vseh vrst mesa še vedno pojemo največ prašičjega, tako da večino mesa uvozimo. Da bi to sliko popravili in zmanjšali odvisnost od uvoza, so predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (GZS – ZKŽP), kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS in Zadružne zveze Slovenije prejšnji teden na Agri podpisali dogovor o sodelovanju pri obujanju prašičereje.

Radi bi izboljšali konkurenčnost tega sektorja pri nas, in sicer s (poslovnim) sodelovanjem, tehnološkim napredkom, povečanjem staleža živali in ohranjanjem kakovosti. »V osmih letih bi radi povečali število tekačev (pujskov, ki so stari do vključno deset tednov ali tehtajo do 30 kilogramov ter so rojeni v Sloveniji) s 115 tisoč na 180 tisoč, letni zakol prašičev pitancev pa z 257 tisoč na 300 tisoč,« pravi David Skornšek, predsednik sekcije prašičerejecev pri GZS – ZKŽP in direktor skupine Farme Ihan, ki obvladuje vso verigo od vzreje in zakola do predelave in prodaje prašičev.

Osemletni načrt za povečanje pri nas rojenih pujskov

Kupci bodo prašičje meso slovenskega porekla od prihodnjega leta prepoznali po znaku Izbrane kakovosti Slovenija. »Ko smo se prašičerejci odločili za vstop v to shemo kakovosti, smo se dogovorili, da bomo v prvih štirih letih zagotovili, da bo 20 odstotkov vseh zaklanih prašičev tudi rojenih in vzrejenih v Sloveniji, v drugih štirih letih pa moramo ta delež povečati na 60 odstotkov,« razlaga Skornšek.

Boljša sledljivost mesa slovenskega porekla od rejca naprej

Vzporedno bi v tem času hkrati radi oblikovali slovensko borzno ceno prašičjega mesa in omejili cenovna nihanja, ki smo jim zdaj priča in prihajajo iz tujine z uvozom prašičjega mesa. Nadzor nad tem mesom slovenskega porekla pa bodo zagotavljali prek masnih bilanc. V prvi fazi bi jih radi uvedli od rejca do klavnice, pozneje tudi navzgor po verigi, še pojasnjuje David Skornšek.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...