Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane

Tako bo prašičereja spet ekonomsko zanimiva panoga

Čas branja: 2 min
03.09.2018  14:48  Dopolnjeno: 03.09.2018 16:55
Sektor prašičereje je razkril načrt, kako bo povečal zdaj nizko stopnjo samooskrbe s tem mesom in zajezil cenovna nihanja
Tako bo prašičereja spet ekonomsko zanimiva panoga
Foto: Jure Makovec

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (GZS – ZKŽP), kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS in Zadružna zveza Slovenije (ZZS) so podpisale dogovor o sodelovanju pri obujanju prašičereje. Cilj je zvišanje nizke stopnje samooskrbe s tem mesom in zajezitev cenovnih nihanj, ki so posledica velikega uvoza prašičjega mesa.

Še leta 2007 smo pri prašičereji dosegli 74-odstotno stopnjo samooskrbe, leta 2016 pa se je zmanjšala na le 35 odstotkov. Lani je bilo v Sloveniji vzrejenih približno 257 tisoč prašičev, kar je najmanj po letu 1991. Prašiče redi nekaj več kot 22 tisoč kmetij, le dva odstotka pa je večjih rejcev, ki imajo več kot sto prašičev.

Vzredimo najmanj prašičjega mesa, pojemo pa ga največ

Od vseh vrst mesa še vedno pojemo največ prašičjega, tako da večino mesa uvozimo. Da bi to sliko popravili in zmanjšali odvisnost od uvoza, so predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (GZS – ZKŽP), kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS in Zadružne zveze Slovenije prejšnji teden na Agri podpisali dogovor o sodelovanju pri obujanju prašičereje.

Radi bi izboljšali konkurenčnost tega sektorja pri nas, in sicer s (poslovnim) sodelovanjem, tehnološkim napredkom, povečanjem staleža živali in ohranjanjem kakovosti. »V osmih letih bi radi povečali število tekačev (pujskov, ki so stari do vključno deset tednov ali tehtajo do 30 kilogramov ter so rojeni v Sloveniji) s 115 tisoč na 180 tisoč, letni zakol prašičev pitancev pa z 257 tisoč na 300 tisoč,« pravi David Skornšek, predsednik sekcije prašičerejecev pri GZS – ZKŽP in direktor skupine Farme Ihan, ki obvladuje vso verigo od vzreje in zakola do predelave in prodaje prašičev.

Osemletni načrt za povečanje pri nas rojenih pujskov

Kupci bodo prašičje meso slovenskega porekla od prihodnjega leta prepoznali po znaku Izbrane kakovosti Slovenija. »Ko smo se prašičerejci odločili za vstop v to shemo kakovosti, smo se dogovorili, da bomo v prvih štirih letih zagotovili, da bo 20 odstotkov vseh zaklanih prašičev tudi rojenih in vzrejenih v Sloveniji, v drugih štirih letih pa moramo ta delež povečati na 60 odstotkov,« razlaga Skornšek.

Boljša sledljivost mesa slovenskega porekla od rejca naprej

Vzporedno bi v tem času hkrati radi oblikovali slovensko borzno ceno prašičjega mesa in omejili cenovna nihanja, ki smo jim zdaj priča in prihajajo iz tujine z uvozom prašičjega mesa. Nadzor nad tem mesom slovenskega porekla pa bodo zagotavljali prek masnih bilanc. V prvi fazi bi jih radi uvedli od rejca do klavnice, pozneje tudi navzgor po verigi, še pojasnjuje David Skornšek.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...

AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 6

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Ste vedeli, da vsa vina niso primerna za stroge vegane? 15

V kleti lahko vino pride v stik s snovmi živalskega izvora, ki lahko v sledeh ostanejo v vinu