Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.
Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Milijon evrov dodatnega zaslužka bi pripeljali na Kras tako, da bi vse vino iz grozdja sorte refošk prodajali kot teran PTP za (najmanj) tri evre na liter

Tako bo prašičereja spet ekonomsko zanimiva panoga

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
03.09.2018  14:48  Dopolnjeno: 03.09.2018 16:55
Sektor prašičereje je razkril načrt, kako bo povečal zdaj nizko stopnjo samooskrbe s tem mesom in zajezil cenovna nihanja
Tako bo prašičereja spet ekonomsko zanimiva panoga
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (GZS – ZKŽP), kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS in Zadružna zveza Slovenije (ZZS) so podpisale dogovor o sodelovanju pri obujanju prašičereje. Cilj je zvišanje nizke stopnje samooskrbe s tem mesom in zajezitev cenovnih nihanj, ki so posledica velikega uvoza prašičjega mesa.

Še leta 2007 smo pri prašičereji dosegli 74-odstotno stopnjo samooskrbe, leta 2016 pa se je zmanjšala na le 35 odstotkov. Lani je bilo v Sloveniji vzrejenih približno 257 tisoč prašičev, kar je najmanj po letu 1991. Prašiče redi nekaj več kot 22 tisoč kmetij, le dva odstotka pa je večjih rejcev, ki imajo več kot sto prašičev.

Vzredimo najmanj prašičjega mesa, pojemo pa ga največ

Od vseh vrst mesa še vedno pojemo največ prašičjega, tako da večino mesa uvozimo. Da bi to sliko popravili in zmanjšali odvisnost od uvoza, so predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (GZS – ZKŽP), kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS in Zadružne zveze Slovenije prejšnji teden na Agri podpisali dogovor o sodelovanju pri obujanju prašičereje.

Radi bi izboljšali konkurenčnost tega sektorja pri nas, in sicer s (poslovnim) sodelovanjem, tehnološkim napredkom, povečanjem staleža živali in ohranjanjem kakovosti. »V osmih letih bi radi povečali število tekačev (pujskov, ki so stari do vključno deset tednov ali tehtajo do 30 kilogramov ter so rojeni v Sloveniji) s 115 tisoč na 180 tisoč, letni zakol prašičev pitancev pa z 257 tisoč na 300 tisoč,« pravi David Skornšek, predsednik sekcije prašičerejecev pri GZS – ZKŽP in direktor skupine Farme Ihan, ki obvladuje vso verigo od vzreje in zakola do predelave in prodaje prašičev.

Osemletni načrt za povečanje pri nas rojenih pujskov

Kupci bodo prašičje meso slovenskega porekla od prihodnjega leta prepoznali po znaku Izbrane kakovosti Slovenija. »Ko smo se prašičerejci odločili za vstop v to shemo kakovosti, smo se dogovorili, da bomo v prvih štirih letih zagotovili, da bo 20 odstotkov vseh zaklanih prašičev tudi rojenih in vzrejenih v Sloveniji, v drugih štirih letih pa moramo ta delež povečati na 60 odstotkov,« razlaga Skornšek.

Boljša sledljivost mesa slovenskega porekla od rejca naprej

Vzporedno bi v tem času hkrati radi oblikovali slovensko borzno ceno prašičjega mesa in omejili cenovna nihanja, ki smo jim zdaj priča in prihajajo iz tujine z uvozom prašičjega mesa. Nadzor nad tem mesom slovenskega porekla pa bodo zagotavljali prek masnih bilanc. V prvi fazi bi jih radi uvedli od rejca do klavnice, pozneje tudi navzgor po verigi, še pojasnjuje David Skornšek.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij 1

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....