Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Podnebnim spremembam prednost v novi finančni perspektivi Prihodnja finančna perspektiva daje veliko prednost soočanju s podnebnimi spremembami, s sušo, točo, zmrzaljo, žledolomi, vetrolomi in drugimi ujmami, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Turistična ekološka kmetija Urška raste s povezovanjem Z drugimi pripravljajo skupne pakete za goste, ki bodo najprej bivali na eni, potem pa na drugi turistični kmetiji
Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib    Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib Jeseni jo bo zagnalo podjetje G2O, ki sodi med večje ribogojnice v Sloveniji
Nasvet: Kaj lahko izboljšate pri trženju domače hrane Nasvet: Kaj lahko izboljšate pri trženju domače hrane Dobro trženje lokalne hrane je intenzivno komuniciranje vsega, kar pridelovalec je in kar je dobrega pri njegovi ponudbi, kmetiji ali zadrugi.
Komentar

Komentar: Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno

Čas branja: 3 min
06.09.2018  09:47
Pozivi veganov h krčenju industrijske živinoreje bi škodili kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja

Na vladnem portalu [Predlagam.vladi.si] je mogoče prebrati pobudo z naslovom Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko za rešitev zagat našega planeta z uvajanjem veganstva in krčenjem živinoreje. V demokratični družbi ne motijo pobude drugače mislečih manjšin, vendar morajo temeljiti na korektnih dejstvih in namenih, zato je v smislu celostne obveščenosti bralcev tem predlogom treba dodati nekatera dejstva.

Prehranski miti

Najprej o prehranskih mitih, o katerih je bil 19. aprila letos na biotehniški fakulteti v Ljubljani organiziran zelo aktualen seminar, na katerem so predavatelji te fakultete s svojimi prispevki osvetlili zmote, ki se vse pogosteje pojavljajo v javnosti. Mediji so se teme sicer lotili, vendar nihče med njimi ni dovolj jasno povzel glavnega sporočila, ki v marsičem zadeva uvodoma omenjeno in vse glasnejšo pobudo: varna je le prosto izbrana in skrbno nadzorovana (dražja) veganska prehrana.

Z minimalno plačo se težko zdravo vegansko prehranjuješ

Zaposleni z minimalno plačo pod 700 evrov si ne morejo privoščiti »ekskluzivne« prehrane, kot so ekološki polnozrnati kruh s semeni, razne vrste eksotičnih mok ali kokosovega olja, sveža zelenjava skozi vse leto, sušene alge, razni proteinski in drugi dodatki (vitamini, minerali, aminokisline, bogsigavedi kaj še), ki so jih naše trgovine vse bolj polne, a niso prav nič poceni. Poleg tega pri zdravi veganski prehrani svetujejo redne kontrole krvnih parametrov pri zdravniku, ki niso vedno plačane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa tudi posvete pri prehranskih svetovalcih. Veganska prehrana namreč zahteva obilo znanja in prilagajanj (podobno kot pri vrhunskih športnikih), na koncu pa tudi »korekcije«, ki se dobijo »v vseh boljših trgovinah s prehranskimi dodatki«. Takšna prehrana je za tiste, ki jim po plačilu položnic ostane 300 evrov za vse druge stroške, nedosegljiva, ker je predraga.

Veganska prehrana je »nevaren in drag šport« za izbrance

Ob tem se moramo vprašati, kako bi v družbo, ki se še vedno ubada z razmeroma nizkim BDP in nizko minimalno plačo, uvedli prehranjevanje, ki v strokovnih krogih velja za »nevaren in drag šport, ki si ga lahko privoščijo le izbranci«. Duh prav tega stališča je zavzelo veliko prehranskih avtoritet, med njimi tudi nemško prehransko društvo, ki vegansko prehrano odločno prepoveduje za dojenčke, odsvetuje nosečnicam in doječim materam, otrokom, mladostnikom, starostnikom in vsem tistim, ki si zaradi finančnih omejitev ne morejo privoščiti rednega nadzora nad vnosom kritičnih hranil pri zdravniku in dopolnjevanje prehrane z ustreznimi prehranskimi dopolnili.

Če vzamemo v zakup, da se predlagatelji pobude Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko iz zgoraj navedenih dejstev niso nameravali norčevati, se lahko ozremo na njihov kardinalni predlog, torej zakonsko stigmatizacijo in opustitev industrijske živinoreje. Prav taka reja živali je v Sloveniji (kjer, roko na srce, ni kaj dosti industrijskega) povzročila, da meso ni več hrana, rezervirana predvsem za elito, ampak si jo lahko privošči vsak. Z uživanjem mesa si lahko tudi uravnoteži svojo dnevno prehrano cenovno sprejemljivo, brez rednih obiskov prehranskih svetovalcev in sintetičnih dodatkov, katerih dejanskega vpliva na zdravje še ne poznamo.

Okoljevarstveni ukrepi so za večje živinorejske obrate obvezni

Povod za tak predlog naj bi bili škodljivi vplivi živinoreje na okolje, ki da prispevajo k podnebnim spremembam. Seveda je težko zanikati dejstvo, da prevelika koncentracija živali brez ustreznih zaščitnih okoljskih ukrepov lahko pomeni grožnjo okolju. Vendar so vsi »veliki« živinorejski obrati v Sloveniji že leta 2013 morali izpolnjevati evropsko direktivo IPPC, ki pomeni družbeno sprejemljivo okoljsko normo.

Ta direktiva (2008/1/EC) kmetijskim in industrijskim obratom, kot je denimo Krka, ko presežejo določeno velikost, nalaga, da pridobijo okoljsko dovoljenje. Okoljsko dovoljenje zagotavlja, da so sprejeli ustrezne okoljevarstvene ukrepe, s katerimi preprečujejo onesnaževanje, ustrezno ravnajo z odpadki, obvladujejo dejavnike tveganja, učinkovito rabo energije in primerno rabo zemljišč ter spoštujejo omejitve gnojenja (nitratna direktiva določa maksimalni dovoljeni vnos dušika v tla), pa tudi druge ukrepe za zaščito zemlje, vode in zraka.

Promet v Sloveniji prispeva štirikrat več izpustov ogljikovega dioksida kot živinoreja

Pri tem je treba vedeti, da živinoreja v Sloveniji k skupnim izpustom toplogrednih plinov prispeva manj kot osem odstotkov, to pa je štirikrat manj kot izpusti prometa, kažejo letošnji preračuni Kmetijskega inštituta Slovenije. Zato bi bilo opuščanje živinoreje s slabo premišljenim dekretom prej strel v koleno kot rešitev okoljskih zagat.

Ne nazadnje, prašičev že zdaj priredimo le za slabo tretjino lastnih potreb, opuščanje govedoreje pa bi povzročilo zaraščanje obsežnih travniških površin, kar bi med drugim pomenilo resno grožnjo travniškim habitatom.

Polovica kmetijskih površin je primerna le za živinorejo

Slovenija je večinoma gozdnata in hribovita dežela, ki ima okoli 2.300 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na prebivalca. Od tega jih je le nekaj več kot 800 kvadratnih metrov primernih za poljedelstvo, več kot 1.300 kvadratnih metrov pa jih je mogoče izkoriščati predvsem za živinorejo. Naj bi se torej zaradi takšnih idej odrekli dobri polovici vseh površin, na katerih se lahko sami oskrbujemo s hrano?

Brez živinoreje ali dodatnih posegov v fosilno dediščino naših zanamcev si je tudi težko predstavljati učinkovito poljedelstvo, saj je ta precej nedeljiv del rodovitnosti tal, ki temelji na kroženju organskih substanc, kar je eno temeljnih načel trajnostnega kmetijstva.

Namesto sklepa pa zgolj poziv k zavedanju, da parcialni interesi marginalnih manjšin sicer lahko škodujejo kmetijstvu, ne morejo pa rešiti okolja. In ker je okolje le eno, lahko podnebne spremembe rešimo le z globalnim premikom, k temu pa nasilno krčenje slovenske živinoreje gotovo ne more prispevati.

* Darinka Pavlič Kamien je sodelavka GIZ Mesne industrije Slovenije za odnose z javnostmi.

*Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Juhu, birokratske poenostavitve za kmete!

Naredili smo seznam nekaj davčnih in birokratskih poenostavitev za kmete, pridelovalce domačih izdelkov, tudi žganja

AGROBIZ
Novice
Novice 10 zvezd kmetijskega sejma Agra 4

Reportaža s 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib

Tipska montažna do 50 kvadratnih metrov velika ribogojnica s sistemom recirkulacije za gojenje severnoafriškega čopovca (soma), ki jo...

AGROBIZ
Novice
Novice Sladke skrbi sadjarjev: letina je odlična, pa bodo vse prodali in po kakšni ceni?

Lani in predlanskim so sadjarji zaradi pozebe utrpeli veliko škodo; letos je drugače, sadja je dovolj, prav tako raste izvoz

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis (video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa...

AGROBIZ
Novice
Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...