Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd  Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
 (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? (video) Koliko hrane odvržete med odpadke? V razmislek ob svetovnem dnevu hrane

Lani se je stopnja samooskrbe povečala le pri mesu in mleku

Čas branja: 4 min
11.09.2018  17:48  Dopolnjeno: 11.09.2018 19:37
Po treh letih padanja so cene kmetijskih pridelkov lani zrasle, med drugim piše v poročilu o stanju slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2017, ki ga je odhajajoča vlada včeraj sprejela na 247. dopisni seji
Lani se je stopnja samooskrbe povečala le pri mesu in mleku
Na kmetijah je premalo mladih gospodarjev.

Število kmetij še upada

Podatki zadnjega strukturnega raziskovanja kmetijstva v letu 2016 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev (KG). Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 6,9 hektarja kmetijskih zemljišč, kar je skoraj četrtino več kot leta 2000.

Povprečna velikost kmetij še raste

Velikostna struktura KG se počasi izboljšuje: leta 2016 je 1,5-krat več kmetij obdelovalo več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) kot leta 2000. Te kmetije obdelujejo že tretjino vseh KZU.

Živinorejske kmetije so leta 2016 v povprečju redile 7,5 glave velike živine na kmetijo, kar je za skoraj četrtino več kot leta 2000.

Tudi velikostna struktura se je v primerjavi s popisom iz leta 2000 precej izboljšala. Delež KG, ki redijo več kot 30 glav velike živine (GVŽ), se je v letih 2000–2016 povečal in je 1,5-krat večji, ta gospodarstva pa redijo 39 odstotkov vseh GVŽ.

Gospodar kmetije ima v povprečju 57 let

Starostna struktura gospodarjev ostaja neugodna, saj je povprečna starost gospodarjev 57 let.

Lani so kmetje pridelali za 19 odstotkov manj rastlin

Leto 2017 je bilo za kmetijsko pridelavo izrazito neugodno. Začasni statistični podatki kažejo, da se je obseg proizvodnje kmetijskih proizvodov zmanjšal za slabih 10 odstotkov, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave manjši za 19 odstotkov, obseg živinoreje pa se je povečal za dva odstotka. Domača poraba se je lani med rastlinskimi pridelki opazno povečala le pri sladkorju, med živalskimi proizvodi pa pri jajcih.

Lani se je stopnja samooskrbe povečala le pri mesu in mleku

Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile leta 2017 višje kot leto prej le pri mesu in mleku, znižale pa so se pri vseh pomembnejših rastlinskih pridelkih ter jajcih in medu.

Po treh letih spet višje odkupne cene pridelkov

V letu 2017 so se cene kmetijskih pridelkov na agregatni ravni po treh letih padanja ponovno zvišale. Ekonomski rezultati kmetijstva so se leta 2017 na skupni ravni izrazito poslabšali v primerjavi z letom prej (SURS, druga ocena). Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (322,8 milijona evrov), so bila leta 2017 za 3 odstotke večja kot leta 2016, pri čemer so se za 9 odstotkov povečala izplačila iz državnih sredstev ter za odstotek sredstva iz proračuna EU.

Lani skoraj 55-odstotna pokritost uvoza z izvozom

Krepitev gospodarstva je ponovno vplivala tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je v letu 2017 povečala za dobrih 8 odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom je zrasla na 54,5 odstotka. Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov.

Živilci lani poslovali z dobičkom

Živilskopredelovalna industrija je poslovno leto 2017, ob sicer manjši rasti kot leto prej, zaključila s pozitivnim izidom.

Subvencije in nepovratna sredstva

V letu 2017 se je nadaljevalo izvajanje shem: osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete in vzporedno shema za male kmete, ob tem pa so imela kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka na gorskih območjih.

Z letom 2017 so uvedli plačilo za območja z naravnimi omejitvami, ki se dodeljuje za kmetijske površine na gorskem območju z nagibom od najmanj 35 odstotkov do 50 odstotkov in z nagibom najmanj 50 odstotkov.

Nadaljevalo se je tudi izvajanje ukrepov, ki so opredeljeni v programu za razvoj podeželja 2014-2020 (PRP). V celotnem programskem obdobju se bo izvajalo 14 ukrepov, za katere je na voljo 1.107 milijonov evrov. Do konca leta je bilo za dvanajst ukrepov in tehnično pomoč odobrenih 42 odstotkov razpoložljivih sredstev PRP.

Letos izplačilo državne pomoči po lanski pozebi in suši

V okviru pomoči ob neugodnih vremenskih razmerah in drugih nepredvidljivih dogodkih sta bili med drugim izplačani državna pomoč za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2016 ter finančna pomoč čebelarjem, sredstva namenjena odpravi posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017 in odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi suše pa bodo bremenila proračun v letu 2018.

Lani rekordna sanitarna sečnja v gozdovih

Površina gozdov (1.180.281 hektarja) se je leta 2017 glede na leto 2016 po podatkih gozdnogospodarskih načrtov malce zmanjšala, gozdnatost pa je dosegala 58,2 odstotka. V slovenskih gozdovih je bilo v letu 2017 posekanih pet milijonov kubičnih metrov lesa. Obseg gradenj gozdnih cest se je zmanjšal tako v zasebnih kot v državnih gozdovih. Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je bila v letu 2017 zaradi sanacije škod zaradi podlubnikov glede na povprečje v zadnjem desetletju še vedno na visoki ravni (4,6 milijona kubičnih metrov).

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Največja slovenska farma krav mlekaric pred prodajo

Farme Ihan, ki so nenehno v težavah, bi se po prodaji osredotočile na prašičerejo

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja 3

Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta...

AGROBIZ
Novice
Novice Za Luko Dončićem odhaja v ZDA tudi poli 3

Malo po začetku lige NBA, kjer bo debitiral najboljši evropski košarkar, bo na vzhodni obali ZDA stekla prodaja salame poli

AGROBIZ
Novice
Novice Kako dobro poznate butične domače sire? 37

Da prvi festival slovenskih sirov, ki je bil prejšnji teden ob 20. obletnici Združenja kmečkih sirarjev, ne bo šel prehitro v pozabo,...

AGROBIZ
Novice
Novice Tako mlekarna Krepko širi prodajo v Avstrijo

Zgodba o tem, kako lahko s čezmejnim povezovanjem prodrete na nov trg

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom...

AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 6

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Ste vedeli, da vsa vina niso primerna za stroge vegane? 15

V kleti lahko vino pride v stik s snovmi živalskega izvora, ki lahko v sledeh ostanejo v vinu