Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte

(video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Čas branja: 4 min
18.09.2018  01:00
Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa na kmetiji prevzema pridelke.
(video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!
»Pridelamo prek 15 različnih vrst sadja, v vsaki vrsti pa je več različnih sort.« Matjaž Turinek, kmetija Zlate misli

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Kako lahko kmetje zmanjšajo tveganje, ki ga prinašajo ekstremne vremenske razmere? Odgovor na kmetiji Zlate misli v Jarenini je takšen: s pestrostjo pridelkov in izdelkov. Turinekovi so izbrali zares pestro pridelavo. Zasadili so jablane, poleg tega pa še od šest do osem vrst jagodičevja, tri vrste lupinarjev, 50 različnih vrst zelenjave, posejejo pa še osem ali devet različnih vrst žit. Tudi predelava je pestra: zmeljejo moko, pečejo kruh, poleg svežega sadja in zelenjave ponujajo tudi vloženo, izdelujejo marmelade, sokove, sirupe, kis, kompot, olje …

Pridelki, ki jih ni v trgovinah

Pestrost prinaša izzive. »Obvladati je treba veliko različnih znanj, orodij in tržnih poti,« pravi Matjaž Turinek. Izbira prodajnih kanalov je posebna, zagovarjajo pa predvsem različne oblike neposrednega sodelovanja med kmetom in njegovo stranko.

Prva oblika je partnersko kmetijstvo. Enkrat na teden dobavljajo strankam, predvsem v Mariboru, zabojčke z različnimi pridelki. Zabojčki so dveh vrst, zelenjavni in žitno-sadni. Vsebino zabojčkov spreminjajo, takšna pridelava in prodaja pa omogočata eno delovno mesto.

V Ljubljani ponujajo pridelke in izdelke prek skupine Nakupujmo skupaj. Pridružili so se jim pred nekaj leti, ko je bila posebej ugodna letina jabolk. Oblikovali pa so tudi lastno obliko prodaje, zakup letine. »To je nekakšna oblika množičnega financiranja, ljudje financirajo pridelek, ki ga še ni,« pojasnjuje Turinek. Stranka namreč plača za letino vnaprej, potem pa na kmetiji prevzema pridelke. S takšno obliko prodaje so ustvarili dolgotrajne, tudi prijateljske vezi med kmetijo in njenimi strankami.

Biodinamično kmetovanje

Kmetija ima certifikat za ekološko kmetovanje, pridobili pa so tudi certifikat mednarodne organizacije Demeter za biodinamično kmetovanje, ki je nadgradnja ekološkega. Za primerjavo: pri običajnem kmetovanju za predelavo uporabljajo vsaj tisoč različnih dodatkov, pri ekološkem okoli 30, pri biodinamičnem pa 12. Med drugim z biodinamičnimi pripravki krepijo vitalnost tal in rastlin.

Kmetija Zlate misli je vključena tudi v mednarodno omrežje prostovoljskih organizacij. Prek društva EkoPot sprejemajo prostovoljce in študente iz različnih držav. Najlažje je sodelovati s takšnimi, ki vedo, kaj se hočejo naučiti, ugotavlja Turinek.

Cilj kmetije je zagotoviti finančno trdnost, kar pomeni primerno plačo in dovolj sredstev za naložbe, zlasti za zaščito pred vremenskimi ujmami in za nakup mehanizacije. »Ko to dosežemo, ne bomo več širili kmetije.«

Potem se bodo še bolj posvečali kupcem. »Z njimi se želimo še bolj neposredno povezati in jih čim bolj približati kmetiji. Razložiti jim želimo, kaj delamo in zakaj delamo tako. Zgostiti želimo tisto, kar že imamo,« končuje Turinek.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...