Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

(video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!

Čas branja: 3 min
18.09.2018  01:00
Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa na kmetiji prevzema pridelke.
(video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!
»Pridelamo prek 15 različnih vrst sadja, v vsaki vrsti pa je več različnih sort.« Matjaž Turinek, kmetija Zlate misli

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Kako lahko kmetje zmanjšajo tveganje, ki ga prinašajo ekstremne vremenske razmere? Odgovor na kmetiji Zlate misli v Jarenini je takšen: s pestrostjo pridelkov in izdelkov. Turinekovi so izbrali zares pestro pridelavo. Zasadili so jablane, poleg tega pa še od šest do osem vrst jagodičevja, tri vrste lupinarjev, 50 različnih vrst zelenjave, posejejo pa še osem ali devet različnih vrst žit. Tudi predelava je pestra: zmeljejo moko, pečejo kruh, poleg svežega sadja in zelenjave ponujajo tudi vloženo, izdelujejo marmelade, sokove, sirupe, kis, kompot, olje …

Pridelki, ki jih ni v trgovinah

Pestrost prinaša izzive. »Obvladati je treba veliko različnih znanj, orodij in tržnih poti,« pravi Matjaž Turinek. Izbira prodajnih kanalov je posebna, zagovarjajo pa predvsem različne oblike neposrednega sodelovanja med kmetom in njegovo stranko.

Prva oblika je partnersko kmetijstvo. Enkrat na teden dobavljajo strankam, predvsem v Mariboru, zabojčke z različnimi pridelki. Zabojčki so dveh vrst, zelenjavni in žitno-sadni. Vsebino zabojčkov spreminjajo, takšna pridelava in prodaja pa omogočata eno delovno mesto.

V Ljubljani ponujajo pridelke in izdelke prek skupine Nakupujmo skupaj. Pridružili so se jim pred nekaj leti, ko je bila posebej ugodna letina jabolk. Oblikovali pa so tudi lastno obliko prodaje, zakup letine. »To je nekakšna oblika množičnega financiranja, ljudje financirajo pridelek, ki ga še ni,« pojasnjuje Turinek. Stranka namreč plača za letino vnaprej, potem pa na kmetiji prevzema pridelke. S takšno obliko prodaje so ustvarili dolgotrajne, tudi prijateljske vezi med kmetijo in njenimi strankami.

Biodinamično kmetovanje

Kmetija ima certifikat za ekološko kmetovanje, pridobili pa so tudi certifikat mednarodne organizacije Demeter za biodinamično kmetovanje, ki je nadgradnja ekološkega. Za primerjavo: pri običajnem kmetovanju za predelavo uporabljajo vsaj tisoč različnih dodatkov, pri ekološkem okoli 30, pri biodinamičnem pa 12. Med drugim z biodinamičnimi pripravki krepijo vitalnost tal in rastlin.

Kmetija Zlate misli je vključena tudi v mednarodno omrežje prostovoljskih organizacij. Prek društva EkoPot sprejemajo prostovoljce in študente iz različnih držav. Najlažje je sodelovati s takšnimi, ki vedo, kaj se hočejo naučiti, ugotavlja Turinek.

Cilj kmetije je zagotoviti finančno trdnost, kar pomeni primerno plačo in dovolj sredstev za naložbe, zlasti za zaščito pred vremenskimi ujmami in za nakup mehanizacije. »Ko to dosežemo, ne bomo več širili kmetije.«

Potem se bodo še bolj posvečali kupcem. »Z njimi se želimo še bolj neposredno povezati in jih čim bolj približati kmetiji. Razložiti jim želimo, kaj delamo in zakaj delamo tako. Zgostiti želimo tisto, kar že imamo,« končuje Turinek.


Več iz teme:  

AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...