Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev  Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev Pri prašičih in piščancih bi radi povečali število rejcev, nove iščejo zlasti med mladimi kmeti
Kupci bolj preverjajo poreklo mesa Kupci bolj preverjajo poreklo mesa »Po aferi s poljsko govedino je prodaja govejega mesa upadla za več kot 20 odstotkov, a se počasi popravlja; kupci so bili zmedeni, po aferi pa bolj preverjajo poreklo mesa,« pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.
Ljutomerčanov novi hlev za plemenske svinje je obvisel v zraku Ljutomerčanov novi hlev za plemenske svinje je obvisel v zraku Niso se še odločili, ali bodo ob napovedanih spremembah politike sklada kmetijskih zemljišč izpeljali 3,7-milijonsko naložbo, čeprav jim od papirjev manjka le okoljevarstveno dovoljenje
(intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo (intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo Več podpore naj v prihodnji finančni perspektivi dobijo tudi krave dojilje, saj sami nimamo dovolj telet za pitanje, predlaga predsednik Zadružne zveze Slovenije.
V prireji mleka je dohodek na enoto površine večji kot pri prireji mesa V prireji mleka je dohodek na enoto površine večji kot pri prireji mesa Prireja mleka zahteva več vloženega dela in vlaganj od prireje mesa

Nasvet: Kaj lahko izboljšate pri trženju domače hrane

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Marko Cesar dodaj
 
Čas branja: 5 min
19.09.2018  06:06  Dopolnjeno: 20.09.2018 10:43
Dobro trženje lokalne hrane je intenzivno komuniciranje vsega, kar pridelovalec je in kar je dobrega pri njegovi ponudbi, kmetiji ali zadrugi.
Nasvet: Kaj lahko izboljšate pri trženju domače hrane
Zelo pomembno je, da veste, kdo so vaši kupci, za koga boste razvijali svojo zgodbo. So to »premium« kupci, ki želijo uživati v dobrem okusu, ali so to kupci, ki bi kupili domače za sprejemljivo ceno? Temu primerno fotografirajte svojo kmetijo, družino in izdelke, razvijte embalažo, oblikujte etiketo in prilagodite svoj načrt pojavljanja na trgu ali dogodkih, svetuje Tanja Verhovnik iz agencije Verus, ki kmetom pomaga pri prodaji, promociji in komuniciranju s kupci.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Marko Cesar dodaj

Če kot kmetija, zadruga ali trgovec s slovenskimi izdelki nič ne vložite v trženje, ne morete pričakovati, da bodo kupci izvedeli za vas, ponovili nakup ali vas celo priporočali. Dobro trženje lokalnih pridelkov in živil je veliko več kot prodaja. Je intenzivno komuniciranje vsega, kar ste in kar je dobrega pri vaši ponudbi, kmetiji ali zadrugi. Navdušujte svoje kupce z dobro zgodbo, dovolj veliko in redno izbiro, novostmi, stalno kakovostjo, privlačno ureditvijo blaga, stojnice in prodajnega mesta. Kaj lahko pri tem še izboljšate?

Hrano je lažje pridelati kot prodati po cenah, ki bi kmetu omogočale preživetje. Odkupne cene lokalno pridelane zelenjave in sadja so v zadnjih letih upadle. Večina javnih ustanov, žal, ne pripravi javnih naročil tako, da bi lahko kmetje neposredno oskrbovali šole in vrtce. Male kmetije in čebelarji tako večino izdelkov prodajo kar doma ali na tržnici, saj se jim prodaja v trgovskih verigah ali javnih ustanovah večinoma ne izide. Preostane še prodaja zadrugam ali živilskopredelovalni industriji, ki išče lokalne surovine.

Večina kmetij v Sloveniji prodaja golo surovino, kot so poljedelski pridelki, sveže sadje in zelenjava. Če nimate velikih pridelovalnih površin, da bi bila lahko vaša proizvodna cena na enoto konkurenčna, sta edina možnost predelava v tradicionalna ali inovativna živila z dodano vrednostjo in prodaja po višji ceni.

Promovirajte kotičke z lokalno hrano v (zadružnih) trgovinah

Veliko zadrug je v svojih trgovinah postavilo slovensko ali domačo polico z lokalnimi izdelki. Potrudili so se in pripravili lepe prodajne kotičke, ki že po videzu dajejo občutek domačnosti, denimo kot lesene kašče, izdelke s kmetij pa so posebej označili, da jih kupec takoj opazi. Težava pa je v založenosti polic skozi vse leto in v omejeni izbiri, saj na območju zadruge navadno ni toliko raznovrstnih izdelkov. Še večja težava je, da zadruge in lastniki trgovin s slovenskimi izdelki premalo vlagajo v tržno komuniciranje in obveščanje kupcev z letaki v nabiralnike, kot to počnejo velike trgovske verige.

Tudi male butične trgovine s slovenskimi izdelki so za kmeta na prvi pogled odlična izbira, a kaj, ko jih le malo preživi dolgoročno. V tej tekmi zmagujejo tisti kmetje in trgovci, ki obvladujejo trženje in imajo denar za trženje. Uspešni so tisti, ki so svojo nabavo ali prodajo razširili vsaj nacionalno, še bolje pa čezmejno. Slovenski trg oljčnih ali bučnih olj je zasičen, saj olja ponujajo tako velike oljarne kot mali oljarji. V tem primeru je edina možnost širitev prodaje v tujino, vendar pazite, da pri tem ne zanemarite domačih kupcev.

Trženje zahteva čas in denar

Iz nič ni nič. Če kot kmetija, zadruga ali trgovec s slovenskimi izdelki nič ne vložite v trženje, ne morete pričakovati, da bodo kupci izvedeli za vas ali vas celo priporočali. Ne velja več, da se dobro blago samo hvali, ker je ponudbe kakovostnih kmetijskih izdelkov na trgu preprosto preveč, zlasti iz evropskih držav, kot so Španija, Nizozemska in Grčija.

V trženje je treba vložiti denar in čas, veliko ur lastnega dela. Tega se dobro zavedajo mlajše generacije in marsikateri mladi prevzemniki na kmetijah. Svojo zgodbo gradijo na tradiciji in družinskem izročilu. Prenovili so celostno podobo kmetije, razvili blagovno znamko, posodobili njen znak – logotip, morda celo ime kmetije. In še pomembneje – svoje živilo so nadgradili z inovativnimi okusi, drznimi kombinacijami, kot so čokoladne praline z bučnim oljem posestva Passero iz Prekmurja ali Medena pravljica čebelarstva, lectarske delavnice in apiturizma Šolar iz Laškega. Svojo ponudbo promovirajo z zanimivimi zgodbami, ki kupce prepričajo o nakupu.

Kdo so vaši kupci?

Zelo pomembno je, da veste, kdo so vaši kupci, za koga boste razvijali svojo zgodbo. So to »premium« kupci, ki želijo uživati v dobrem okusu, ali so to kupci, ki bi kupili domače za sprejemljivo ceno? Temu primerno fotografirajte svojo kmetijo, družino in izdelke, razvijte embalažo, oblikujte etiketo in prilagodite svoj načrt pojavljanja na trgu ali dogodkih. Izdelke na fotografijah predstavite tako, da se bodo kupcu cedile sline in si vas bo želel spoznati. Mojstra v izstopanju sta oljarna Kocbek in čebelarstvo Marka Cesarja, ki svoja bučna olja in druge dobrote z bučnimi semeni in iz medu predstavljata z ekskluzivno etiketo in jih promovirata na ekskluzivnih dogodkih, kot sta VinDel in Salon Traminec. Pomembno pri butičnem kmetijstvu, kar slovenske kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo, so, je, da ste drugačni, sicer si vas niti zapomnili ne bodo.

Iščite priložnosti za oseben stik s kupci

Če ste usmerjeni na slehernega Slovenca, je obvezno, da vas kupec sreča pri svojem trgovcu, kjer lahko pripravite pokušnjo svoje hrane, ali vsaj na večjih sejmih v Sloveniji, kot so Agra, MOS, Narava in zdravje ali Podeželje v mestu. Iščite priložnosti za oseben stik s kupci, da bodo pokusili vaše dobrote in se lažje odločili za nakup.

Če boste izdelke sami prodajali doma, bodo količine manjše kot pri prodaji v trgovinah. A kljub temu jih boste na dobro organiziran dan odprtih vrat vaše kmetije prodali veliko.

Najbolje deluje vsebinsko in izkustveno trženje

Tudi spletne prodaje, ki jo je treba podpreti z digitalnim trženjem, ne gre zanemariti. Le spletna stran kmetije je že zdavnaj premalo. Če prodajate po spletu, morate biti vsak dan dosegljivi za stranke, odgovarjati na njihova vprašanja, jih obveščati o novostih. Danes najbolje deluje vsebinsko trženje (content marketing), kjer kupci izvedo tisto, kar jih resnično zanima, denimo za kuharske recepte. Prazne zloženke z vašo predstavitvijo bo na sejmu redko kdo vzel.

Drugi pomemben element trženja kmetijskih izdelkov je izkustveno trženje, kjer kupec skozi izkušnje vrednoti kmetijo in njeno domačo hrano. Še vedno prodaja zaupanje v izdelke in tistega, ki jih pridela. Da kupci izvedo, da je kmet to resnično pridelal, želijo spoznati kmetijo, kjer izdelek nastaja, in želijo, da jih vsako leto razvajate z novimi okusi.

Je direktorica agencije Verus, ki kmetom pomaga pri prodaji, promociji in komuniciranju s kupci.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kmetje, preberite, kje vas bodo letos čakali inšpektorji

Kmetijski inšpektorji bodo preprečevali zaraščanje in neobdelanost kmetijskih površin, pri konoplji bodo preverjali vsebnost THC, pri...

AGROBIZ
Novice
Novice Pozor, ugodna posojila za nakup kmetijskih zemljišč 1

Ponuja jih ribniški sklad, zadnji rok za oddajo vloge je 8. aprila, na voljo je še 2,5 milijona evrov; kmalu nov razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Prašičerejci dobijo državno pomoč, panoga pa strategijo razvoja 2

Rejcem, ki so zaradi nizkih cen mesa v hudih težavah, je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ponudila pol milijona evrov enkratne...

AGROBIZ
Novice
Novice Manj ovir za postavitev rastlinjakov 5

Na razpisu za ukrep 4.1 iz Programa za razvoj podeželja, ki je odprt do konca maja, sofinancirajo tudi postavitev rastlinjakov, kar je...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja kratka veriga lokalno vzrejene govedine iz Posavja

Sevniška zadruga bo s kmetijami tržila in promovirala prednosti lokalno vzrejenega mesa

AGROBIZ
Novice
Novice Po letu 2021 subvencije tudi za ohranitveno kmetijstvo 6

Z ohranitvenim kmetijstvom izboljšujemo in vzdržujemo kakovostna živa tla brez oranja, ob stalni pokritosti tal s poljščinami, dosevki...