Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
nove tehnologije   dodaj
Bill Gates dodaj
Google dodaj
Blaž Germšek dodaj
 
Čas branja: 5 min
08.10.2018  16:00
Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer - digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom preživljajo, konkurenca iz leta v leto sili, da na enako enoto površine pridelajo več, ceneje, boljšega okusa in bolj trajnostno z manj viri. Vidijo, da brez tehnološkega razvoja ne morejo obstati.
Kmetijstvo v precepu: med tradicijo in digitalizacijo ter robotizacijo
"K hitrejšemu razvoju in posodabljanju kmetijstva ter živilskopredelovalne industrije bo moralo prispevati tudi glavno kolo, kmetijsko ministrstvo, ki narekuje smer in politiko domačega kmetijstva, čeprav se to kolo vrti bolj počasi," pravi Blaž Germšek, strokovnjak za nove tehnologije v kmetijstvu.
Foto: Aleš Beno

Obveščaj me o novih člankih:  
nove tehnologije   dodaj
Bill Gates dodaj
Google dodaj
Blaž Germšek dodaj

Digitalizacija in robotizacija kmetijstva sta v razvitih državah vse bolj aktualni. Tudi zaradi tega, ker za pridelavo in spravilo pridelkov ne najdejo več dovolj delovne sile. Nerazvite države se še ne soočajo s takim upadom števila delavcev, ob zastareli kmetijski mehanizaciji in zastarelih pridelovalnih tehnologijah pa še niso v stanju, ko bi razmišljale o novi stopnji (digitalne in robotizirane) kmetijske pridelave.

Razvoj kmetijstva je zelo organski, saj nanj vpliva mnogo dejavnikov, vsekakor pa je stanje kmetijstva del slike celotne države. Mnogi se strinjajo, da je kmetijstvo zelo pomembno oziroma da je strateška panoga, na katero se v dobrih časih pozablja, v hudih pa se nam po njej zelo kolca.

Od leta 2012 naval raziskav o prihodnosti kmetijstva

Leta 2012 so v kmetijstvo začeli vlagati in se zanj intenzivno zanimati vlagatelji iz drugih panog, kot so tehnološki velikani in start-up podjetja s področja IT. Od takrat se je veliko raziskovalcev ukvarjalo z raznimi laboratorijskimi poskusi, a rezultatov in namena svojega dela širši javnosti niso razkrili. Letos pa so začeli širši javnosti prikazovati prve (delne) rezultate svojih obširnih raziskav in uspešnih poskusov, ki nakazujejo, da se bo kmetijska panoga v prihodnjih letih povsem spremenila.

Veliko razlogov za spremembe

V velike spremembe nas poleg splošne digitalizacije silijo razne administrativne omejitve, predvsem pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), prihodnje dodatne omejitve pa bodo povezane s porabo vode in dobrobitjo živali.

Pričakujemo lahko povečano promocijo rastlinske hrane, zlasti nadomeščanje uživanja mesa z rastlinskimi beljakovinami denimo iz stročnic. Znano je, da nas do komercialnega laboratorijskega mesa loči še nekaj let, saj se s tem v zasebno financiranih raziskavah zelo intenzivno ukvarja veliko podjetij in fakultet. Podjetja v tem razvoju vidijo svoj ekonomski izziv, nekateri posamezni financerji (na primer Bill Gates) pa svoje »ovekovečenje«.

Prihodnost gojenja zelenjave je v hidroponskih rastlinjakih

Danes je večina zelenjave, ki se prodaja v supermarketih, pridelana v zaščitenih prostorih. Prihodnost pridelave zelenjave je vsekakor v rastlinjakih, saj ima takšna pridelava mnogo tehnoloških prednosti, ki se jih, če si profesionalni pridelovalec, še kako hitro zaveš. Večina zelenjave iz rastlinjakov je pridelana hidroponsko, s to tehnologijo je možno dosegati maksimalne pridelke ob minimalnem vplivu na okolje in z veliko bolj racionalno porabo vode. Pridelava v rastlinjakih je lahko zelo tehnološko dovršena ali pa malo manj – vse je odvisno od potreb, znanja, kapitalskega vložka in pričakovanj investitorja.

Veliki, tudi 20-odstotni donos pri vlaganju v moderno kmetijstvo

Pridelava zelenjave v zaščitenih prostorih je zanimiva tudi za vlagatelje, ki ne prihajajo iz kmetijskega sektorja, svoj kapital pa želijo oplemenititi v kmetijstvu. Denar, naložen v sodobnih agroinvesticijah, se bistveno bolje oplemeniti kot denar, investiran v banke ali druge panoge. Pri pravilnem investiranju v smiselne agroprojekte se povprečni letni donosi gibljejo med osmimi in 21 odstotki, kar je z investicijskega vidika zelo dobro. Ta podatek daje odgovor na vprašanje, zakaj se poslovneži iz drugih panog tako radi »ukvarjajo« s kmetijstvom.

Ti isti vlagatelji pa so poleg svežega kapitala v kmetijsko panogo prinesli tudi svoje pristope vodenja projektov, kooperativno miselnost oziroma upravljanje in sodobne trženjsko-prodajne koncepte. Vse to je povzročilo, da so se za kmetijstvo znova začeli zanimati mladi in ljudje, ki ne prihajajo iz tradicionalnih kmečkih družin. Vse to je v kmetijstvu pospešilo digitalizacijo in robotizacijo celotnih ali delnih delovnih procesov.

V velemestih rastejo urbani vrtovi in kmetije …

V velikih mestih se vse bolj širi mestno vrtnarjenje (ang. urban farming), ki nekaterim pomeni povsem nov slog življenja. Velja tudi za protistresno panogo, umeščeno v velemesta.

Nič nenavadnega ni, da na strehi nebotičnika gojijo zelenjavo, redijo kokoši za jajca in koze za mleko. Nekateri so šli še malo dlje in v mesta uvedli pravo malo urbano živinorejo, kjer se iz njihovih »mestnih« hlevov sliši mukanje krav, ki jih redijo za pridobivanje mleka, sirov in drugih mlečnih izdelkov. Vsi ti urbani kmetijski procesi so podprti s sodobno tehnologijo in trženjem pod oznako urban farming, ki je v velemestih pravi hit. Mnogo mladih si je po tej poti ustvarilo delovno mesto. Vse to in še več pa se dogaja pod sloganom nazaj k naravi (ang. back to the nature), ki ga nekateri zelo spretno izkoriščajo.

… pa tudi najdonosnejše tovarne zelenjave

Druga plat urbanega kmetijstva pa so tako imenovane tovarne zelenjave, katerih glavni namen je ustvarjanje dobička. Te tovarne zelenjave so najbolj dovršena kmetijska pridelava, ki v tem trenutku obstaja. V njih je vsak proces računalniško podprt, če že ne v celoti voden. V tovarnah zelenjave se zbira ogromna količina podatkov (o rastnih razmerah, porabi energentov in gnojil …), ki se analizirajo in obdelujejo z raznimi modeli strojnega učenja. Vso to zbiranje in obdelava podatkov služi optimiziranju »receptov« za gojenje rastlin. Lahko bi tudi rekel, da s pomočjo vseh senzorjev, ki so nameščeni v teh tovarnah zelenjave, digitalizirajo fiziološke procese gojenih rastlin.

Kaj nam bo to prineslo? Verjetno to, da bo naš pametni telefon čez nekaj let vedel veliko več o fiziologiji rastlin in optimalnih pogojih rasti, kot si danes sploh lahko predstavljamo. Mogoče je to začetek nove dobe kmetijstva, ki ga sam imenujem kar Google plant (vrtnarjenje z Googlom).

Vrnimo se v Slovenijo, kjer še vedno večina ljudi z besedo rastlinjak imenuje vse objekte, ki so pokriti s folijo ali steklom. V tujini, kjer je pridelava zelenjave na mnogo višji ravni (Nizozemska, Danska in Španija), pa imajo za vsako tehnologijo pridelave v zavarovanih prostorih svoj strokovni izraz, tako da se natančno ve, kaj je tunelska proizvodnja in kaj proizvodnja v rastlinjakih. Pri nas pa še v letu 2018 vse mečemo v en koš – teh tehnologij ne razvrščamo niti jih nismo sposobni pravilno strokovno poimenovati.

Ko delavcev ni, kmeta rešijo roboti

Prihodnost vzgoje zelenjave za trg je v rastlinjakih, to lahko zapišem kot golo dejstvo. Zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile so tudi v zelenjadarstvu lastniki primorani v robotizacijo dela ali celotnega proizvodnega procesa. V tem letu se je to zelo izrazito izkazalo tudi pri nas.

V tujini so zaradi pomanjkanja delovne sile pridelovanje opustila nekatera družinska podjetja, ki niso prenesla tega tekmovalnega (gospodarskega) ritma in nenehnega tehnološkega posodabljanja tako proizvodnih procesov kot znanja, ki je potrebno za upravljanje in maksimalno učinkovito delovanje določene opreme. Nihče, ki se loteva robotizacije proizvodnje, se na začetku naložbe ne strinja s ceno in njenim osnovnim namenom. Večini se zdi taka naložba popolnoma neutemeljena. Na žalost pa jih sama panoga iz leta v leto sili, da na enako enoto površine pridelajo več, ceneje, boljšega okusa in bolj trajnostno z manj viri (fitofarmacevtskimi sredstvi, gnojili, vodo).

Profesionalni kmetje bi robote, kupci pa oranje z živino

Po moji oceni je v tem trenutku kmetijstvo v velikem precepu, kako naprej. Nekateri zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer (digitalizacijo in robotizacijo). Vsi, ki se s kmetijstvom preživljajo in jim ta panoga pomeni edini vir dohodka, vidijo, da brez razvoja ne morejo obstati, po drugi strani pa bi kupci radi videli, da se kmetje oblečejo v narodne noše in orjejo s kravami – kot nekoč.

Zdi pa se mi, da je v največjem precepu ravno kmetijsko ministrstvo, ki bi rado zadostilo vsem. Stroka tudi ni povsem poenotena, vseeno pa mislim, da se bolj nagiba k mnenju profesionalnih pridelovalcev, se pravi k nuji po vpeljavi sodobnih tehnologij in postopkov od pridelave in predelave do skladiščenja, trženja in prodaje ne glede na to, kako prideluješ (konvencionalno, integrirano ali ekološko).

Kmetijsko ministrstvo naj sledi tehnološkemu razvoju

Če bomo želeli obstati, bomo morali sledi razvojnim trendom. Tega se, upam, zavedajo vsi, tako kupci kot pridelovalci in stroka ter vsi uradniki, ki naj bi tej panogi omogočali sodobne pogoje dela v administrativnem smislu. K hitrejšemu razvoju in posodobitvam slovenskega kmetijstva in živilskopredelovalne industrije bo moralo prispevati tudi glavno kolo, torej ministrstvo, ki narekuje smer in politiko domačega kmetijstva, ne glede na to, da se to kolo bolj počasi vrti.

*Blaž Germšek je strokovnjak za nove tehnologije v kmetijstvu.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...