Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.
Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Milijon evrov dodatnega zaslužka bi pripeljali na Kras tako, da bi vse vino iz grozdja sorte refošk prodajali kot teran PTP za (najmanj) tri evre na liter

Preprečevanje škode zaradi podlubnikov je bilo delno učinkovito

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
09.10.2018  13:28  Dopolnjeno: 09.10.2018 13:41
Kmetijsko ministrstvo, zavod za gozdove in inštitut za gozdarstvo so bili pri preprečevanju škode zaradi podlubnikov od začetka leta 2014 do konca lanskega leta delno učinkoviti, ugotavlja računsko sodišče in opozarja na slabosti pri gospodarjenju z gozdovi
Preprečevanje škode zaradi podlubnikov je bilo delno učinkovito
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

Računsko sodišče je včeraj izdalo revizijsko poročilo o učinkovitosti spremljanja in preprečevanja škode zaradi podlubnikov. V reviziji je analiziralo aktivnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Zavoda za gozdove Slovenije (zavod) in Gozdarskega inštituta Slovenije (inštitut) od začetka leta 2014 do konca 2017 in ugotovilo, da so bili delno učinkoviti pri preprečevanju škode zaradi podlubnikov v gozdovih. Za učinkovitejši spopad s podlubniki jim je računsko sodišče predlagalo več priporočil.



Gozdovi prekrivajo 58 odstotkov ozemlja Slovenije. Naravna drevesna sestava v gozdovih je porušena, saj so prenamnožili smreko, ki jo podlubniki napadajo. Varstvo pred podlubniki je zato eno od pomembnejših področij varstva gozdov.

Podlubniki se množijo ob temperaturnih skokih in suši

Podlubniki se namnožijo tudi ob višji temperaturi in suši, ki zmanjšata odpornost dreves. Oboje – višje povprečne temperature in pogostejše ter daljše suše – napovedujejo zaradi podnebnih sprememb, kar pomeni, da bo lahko tudi škoda zaradi podlubnikov večja. Zavod za gozdove ocenjuje, da bo od leta 2014 do vključno 2020 v gozdovih nastala 394-milijonska škoda zaradi prenamnožitve podlubnikov.

Zamude pri sečnji smrek, ki so jih napadli podlubniki

Škodo najbolje preprečijo s pravočasnim odkrivanjem in saniranjem žarišč podlubnikov. Večino žarišč podlubnikov odkrije zavod za gozdove, le manjši del pa tudi lastniki gozdov. Po odkritju žarišča zavod z odločbo določi napadena drevesa, ki jih je treba posekati, ter rok izvedbe poseka. V obdobju, na katerega se nanaša revizija, je zavod v povprečju določal več kot 21-dnevni rok za posek, a se lastniki gozdov teh rokov pogosto niso držali. V takšnih primerih lahko zavod za gozdove izvrši posek, to pa se je dogajalo v majhnem obsegu, ugotavlja računsko sodišče.

Za polovico odločb za posek dreves računsko sodišče ni moglo potrditi, da so bile izvršene v roku.
Za 11 odstotkov neizvršenih odločb o poseku je zavod izdal sklep, da dovoli izvršbo.

Lastniki gozdov ignorirajo gozdarje

Z gozdovi gospodarijo lastniki gozdov, pri tem jih usmerjajo gozdarji zavoda za gozdove, ki izdajo načrt za gospodarjenje z gozdovi. Lastniki gozdov teh načrtov pogosto ne uresničujejo v celoti, kar kaže premajhen posek in premajhen obseg gojitvenih in varstvenih del, opozarja računsko sodišče.

Premajhen interes in nezmožnost lastnikov sta glavna razloga za premajhno sanitarno sečnjo in premajhen obseg gojitvenih in varstvenih del. Med revizijo ni bilo povsem jasno, katera dela so predvsem v javnem interesu in bi jih lahko z izvršbo zagotovil zavod za gozdove, ugotavlja računsko sodišče.

Z načrtno sadnjo in obnovo do manjšega deleža smrek

Inštitut za gozdarstvo, ki na zahtevo MKGP pripravlja mnenja k osnutkom načrtov za gospodarjenje z gozdovi, opozarja, da je treba k lastnikom gozdov pristopiti drugače. Inštitut opozarja tudi na neustrezno sestavo gozdov oziroma prevelik delež smreke ter na potrebo po večji obnovi gozdov s sajenjem sadik gozdnega drevja. Ker posadijo in kupijo manj sadik gozdnega drevja, se je zmanjšalo tudi število drevesnic. Pred 30 leti je gozdno drevje gojilo 16 drevesnic, med revizijo pa so delovale le še tri, zato računsko sodišče opozarja, da bi lahko v prihodnje primanjkovalo sadik gozdnega drevja.

Poziv za stabilnejše financiranje vlaganj v gozdove

Ker gozdovi opravljajo različne funkcije (ekološke, socialne, proizvodne), ki koristijo celotni družbi, naša država (so)financira gospodarjenje z gozdovi, zlasti zasebnimi, zadnja leta pa je tega denarja vse manj. Računsko sodišče poziva MKGP, naj zagotovi bolj stabilno financiranje vlaganj v gozdove.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij 1

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....