Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.

Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Aragon dodaj
Janko Hočevar dodaj
 
Čas branja: 2 min
17.10.2018  10:54
Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Aragon dodaj
Janko Hočevar dodaj

Kakšen odnos imamo Slovenci do sadja? Kako pogosto ga jemo? Kje ga kupujemo in na kaj smo pri tem pozorni? Odgovore na ta vprašanja povzemamo iz spletne ankete med 1.200 odraslimi Slovenci, ki jo je raziskovalna agencija Aragon za kmetijsko ministrstvo opravila oktobra lani.

Sadje nas asociira na zdravje in otroštvo

»Zanimivo je, da imamo Slovenci do sadja podobno močna čustva in pozitivne asociacije kot do kruha,« v raziskavi ugotavlja Janko Hočevar, ustanovitelj in direktor Aragona. Medtem ko nas kruh spomni na dom in korenine, ob sadju pomislimo na otroštvo, zdravje in zdravo življenje, uravnoteženo prehrano. Veliko ljudi zanima, kako je bilo sadje pridelano in s čim so ga škropili oziroma kemično obdelali. Zdi se jim uporabno kot hitra malica za potešitev lakote in za predelavo v žganje, kompot, marmelado, za sladice, smutije …

Polovica Slovencev vsak dan je sveže sadje

V raziskavi so ljudi vprašali tudi, kako pogosto jedo sadje. Zanemarljivo malo jih sploh ne je sadja, pri večini pa je pogosto na jedilniku. Dobra polovica (54 odstotkov) ljudi sadje uživa vsak dan, dodatnih 34 odstotkov si sadje privošči večkrat na teden, skupaj torej 88 odstotkov ljudi sadje uživa na tedenski ravni, slabi trije odstotki ljudi pa sadja ne jedo niti enkrat na mesec.

»Slovenci v povprečju pojemo dobrih 200 gramov sadja na dan, kar je lepa številka. Povečuje se zavedanje o pomenu zdrave hrane, s tem pa tudi sadja,« ocenjuje Hočevar.

Svežina in zrelost sadja sta pri nakupu pomembnejši

Več kot 80 odstotkov ljudi sadje največkrat kupuje v hipermarketih in supermarketih, po pet odstotkov pa na tržnici in neposredno pri kmetu. Redki so nakupi sadja za ozimnico, saj je dosegljivo vse leto.

Slovenci pri nakupu sadja v trgovini najbolj gledajo na svežino in zrelost, čeprav ju ne znajo zares oceniti, ter na lep videz. »To je priložnost za trgovce, ki lahko na primer z osvetlitvijo poskrbijo, da je sadje lepše videti. Ponudniki bodo kupcem lažje predstavili dražjo blagovno znamko sadja, če je sadje predpakirano. Vendar morajo paziti, koga nagovarjajo, saj okoljsko ozaveščene kupce neustrezna embalaža odvrača od nakupa in se bolj nagibajo h kupovanju sadja v rinfuzi, da ne bi povzročali dodatnih odpadkov. Vedno je treba spremljati, kako se spreminjajo vrednote in pričakovanja kupcev, na katere ciljamo,« dodaja Hočevar.

Cena na šestem mestu

Cena je pri nakupu sadja šele na šestem mestu, za Slovence ni najpomembnejša. Verjamejo pa, da je višja cena posledica višje kakovosti. Za sadje z oznako bio ali eko in izbrana kakovost so kupci pripravljeni plačati do 50-odstotno cenovno premijo. Za ekološko sadje bi plačali več, ker verjamejo, da je pridelano brez pesticidov.

30 odstotkov kupcev je pozornih na poreklo

Okoli 30 odstotkov kupcev je posebej pozornih na poreklo. Prednost dajejo lokalno pridelanemu (slovenskemu) sadju pred uvoženim z Balkana, iz drugih delov Evrope ali iz drugih delov sveta. Pri izbiri torej dajejo prednost lokalnemu sadju pred uvoženim. Označevanje porekla je lahko vzvod za doseganje višje cene sadja. Ko primerjajo sadje različnega porekla, so za lokalno (slovensko) sadje pripravljeni plačati 90 odstotkov več kot za tisto, pridelano zunaj Evrope, pravi Janko Hočevar. »Lokalni sadjarji se lahko kupcem približajo tako, da poudarijo poreklo sadja, način pridelave in neuporabo pesticidov. Izkoristijo lahko tudi priložnosti, povezane s predpakiranjem, znamčenjem (brandingom) in cenovnim pozicioniranjem. Kupci najbolj zaupajo sadju z uradnimi institucionalnimi oznakami bio ali eko in izbrana kakovost,« še dodaja Hočevar in pojasnjuje, da obstajajo tudi komercialne oznake, ki si jih »zmišljujejo« različni ponudniki.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....

AGROBIZ
Novice
Novice Možnosti za razmah ekološkega kmetijstva

Utrinki s petkove konference o ekološkem kmetijstvu