Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Aragon dodaj
Janko Hočevar dodaj
 
Čas branja: 2 min
17.10.2018  10:54
Lokalni sadjarji lahko za sadje z oznako eko ali izbrana kakovost nastavijo do 50 odstotkov višjo ceno, pravijo v Aragonu
Nasvet: Kaj želijo kupci pred nakupom izvedeti o sadju

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Aragon dodaj
Janko Hočevar dodaj

Kakšen odnos imamo Slovenci do sadja? Kako pogosto ga jemo? Kje ga kupujemo in na kaj smo pri tem pozorni? Odgovore na ta vprašanja povzemamo iz spletne ankete med 1.200 odraslimi Slovenci, ki jo je raziskovalna agencija Aragon za kmetijsko ministrstvo opravila oktobra lani.

Sadje nas asociira na zdravje in otroštvo

»Zanimivo je, da imamo Slovenci do sadja podobno močna čustva in pozitivne asociacije kot do kruha,« v raziskavi ugotavlja Janko Hočevar, ustanovitelj in direktor Aragona. Medtem ko nas kruh spomni na dom in korenine, ob sadju pomislimo na otroštvo, zdravje in zdravo življenje, uravnoteženo prehrano. Veliko ljudi zanima, kako je bilo sadje pridelano in s čim so ga škropili oziroma kemično obdelali. Zdi se jim uporabno kot hitra malica za potešitev lakote in za predelavo v žganje, kompot, marmelado, za sladice, smutije …

Polovica Slovencev vsak dan je sveže sadje

V raziskavi so ljudi vprašali tudi, kako pogosto jedo sadje. Zanemarljivo malo jih sploh ne je sadja, pri večini pa je pogosto na jedilniku. Dobra polovica (54 odstotkov) ljudi sadje uživa vsak dan, dodatnih 34 odstotkov si sadje privošči večkrat na teden, skupaj torej 88 odstotkov ljudi sadje uživa na tedenski ravni, slabi trije odstotki ljudi pa sadja ne jedo niti enkrat na mesec.

»Slovenci v povprečju pojemo dobrih 200 gramov sadja na dan, kar je lepa številka. Povečuje se zavedanje o pomenu zdrave hrane, s tem pa tudi sadja,« ocenjuje Hočevar.

Svežina in zrelost sadja sta pri nakupu pomembnejši

Več kot 80 odstotkov ljudi sadje največkrat kupuje v hipermarketih in supermarketih, po pet odstotkov pa na tržnici in neposredno pri kmetu. Redki so nakupi sadja za ozimnico, saj je dosegljivo vse leto.

Slovenci pri nakupu sadja v trgovini najbolj gledajo na svežino in zrelost, čeprav ju ne znajo zares oceniti, ter na lep videz. »To je priložnost za trgovce, ki lahko na primer z osvetlitvijo poskrbijo, da je sadje lepše videti. Ponudniki bodo kupcem lažje predstavili dražjo blagovno znamko sadja, če je sadje predpakirano. Vendar morajo paziti, koga nagovarjajo, saj okoljsko ozaveščene kupce neustrezna embalaža odvrača od nakupa in se bolj nagibajo h kupovanju sadja v rinfuzi, da ne bi povzročali dodatnih odpadkov. Vedno je treba spremljati, kako se spreminjajo vrednote in pričakovanja kupcev, na katere ciljamo,« dodaja Hočevar.

Cena na šestem mestu

Cena je pri nakupu sadja šele na šestem mestu, za Slovence ni najpomembnejša. Verjamejo pa, da je višja cena posledica višje kakovosti. Za sadje z oznako bio ali eko in izbrana kakovost so kupci pripravljeni plačati do 50-odstotno cenovno premijo. Za ekološko sadje bi plačali več, ker verjamejo, da je pridelano brez pesticidov.

30 odstotkov kupcev je pozornih na poreklo

Okoli 30 odstotkov kupcev je posebej pozornih na poreklo. Prednost dajejo lokalno pridelanemu (slovenskemu) sadju pred uvoženim z Balkana, iz drugih delov Evrope ali iz drugih delov sveta. Pri izbiri torej dajejo prednost lokalnemu sadju pred uvoženim. Označevanje porekla je lahko vzvod za doseganje višje cene sadja. Ko primerjajo sadje različnega porekla, so za lokalno (slovensko) sadje pripravljeni plačati 90 odstotkov več kot za tisto, pridelano zunaj Evrope, pravi Janko Hočevar. »Lokalni sadjarji se lahko kupcem približajo tako, da poudarijo poreklo sadja, način pridelave in neuporabo pesticidov. Izkoristijo lahko tudi priložnosti, povezane s predpakiranjem, znamčenjem (brandingom) in cenovnim pozicioniranjem. Kupci najbolj zaupajo sadju z uradnimi institucionalnimi oznakami bio ali eko in izbrana kakovost,« še dodaja Hočevar in pojasnjuje, da obstajajo tudi komercialne oznake, ki si jih »zmišljujejo« različni ponudniki.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo 2

Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...