Vnel se je boj za ptujske piščance, v katerega so Francozi vpletli še Šarčevo vlado Vnel se je boj za ptujske piščance, v katerega so Francozi vpletli še Šarčevo vlado Čeprav je ukrajinski MHP za prevzem Perutnine Ptuj ponudil največ in dobil že dovoljenja štirih regulatorjev, se vnema nov boj za nakup; mišice zdaj kaže neizbrani ponudnik, francoski LDC, ki k naložbi vabi celo slovensko državo
Lani smo bili najmanj samooskrbni s svežim sadjem in zelenjavo Lani smo bili najmanj samooskrbni s svežim sadjem in zelenjavo Prebivalec Slovenije je lani pojedel največ žit (121 kilogramov) in zelenjave (114 kilogramov) ter 93 kilogramov mesa, 72 kilogramov svežega sadja, 68 kilogramov krompirja, 12 kilogramov jajc, pet kilogramov riža in slab kilogram medu, v povprečju pa je popil 39 litrov vina.
Lovci ne smejo streljati volkov Lovci ne smejo streljati volkov Vlada bo odločala o predlogu odloka, ki do konca prihodnjega septembra predvideva odstrel 200 rjavih medvedov, volkov pa ne. Divjad in zveri naredijo največ škode kmetom na Kočevskem, Vipavskem, Notranjskem, Koprskem in na gorskih pašnikih na Gorenjskem.
Ukrajinski MHP poziva rejce Perutnine Ptuj, naj širijo vzrejne zmogljivosti  Ukrajinski MHP poziva rejce Perutnine Ptuj, naj širijo vzrejne zmogljivosti Rejci bi radi pisna zagotovila o dolgoročnem odkupu piščancev in nekoliko višjo ceno, z napovedanimi načrti prihodnjega novega lastnika pa so zadovoljni
Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja Imamo le okoli 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca in 1.200 kvadratnih metrov pašnikov

(video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja

 

Več iz teme.

Kliknite na izbrani pojem:  
 
Čas branja: 3 min
15.10.2018  00:30
Podjetnika Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc sta na Crvenem vrhu pri Savudriji vložila tri milijone evrov v posestvo, na katerem sta posadila oljke, trto in sadje. Vlaganj pa še ni konec.
(video) Kje sta in kako poslujeta največja slovenska oljkarja
Foto: Dean Dubokovic

Več iz teme:  

Posestvo Monte Rosso, kar je originalno ime za Crveni vrh, je med večjimi v Istri. Meri 65 hektarjev. Na 40 hektarjih so posadili oljke, na 13 hektarjih trto, preostalo so namenili za češnje, fige in mandljevce. Večino zemljišča imajo v uporabi po koncesijski pogodbi za 50 let, nekaj pa so tudi kupili. Zaposlujejo šest ljudi.

Kmetija kot podjetje

Podjetnika Dubokovič in Gorjanc sta se podjetniško lotila kmetovanja. Ozrla sta se po tujini, opravila primerjave in ugotovila, da je smiselno vložiti v posest, ki bo sčasoma prinesla vsaj milijon evrov prihodkov na leto in omogočila približno deset delovnih mest. »Kot vemo, se zemlja ne amortizira in ta del investicije za donos pomeni zelo dolgoročno naložbo. Za družinsko kmetijo je treba imeti vsaj 20 hektarjev obdelovalnih površin, za podjetje pa vsaj trikrat več,« pojasnjuje Dubokovič.

Najela in tudi kupila sta neurejeno zemljišče, deloma poraščeno z gozdom. Doslej sta vložila tri milijone evrov, a sta »na pol poti«. Dozdajšnji vložek vključuje poleg priprave zemljišča tudi nakup nepremičnin v vasi Crveni vrh. Prihodnji vložki pa bodo namenjeni urejanju torklje, prostorov za degustacijo in prodajo, kontrolnega laboratorija, sčasoma pa morda tudi za lastno vinsko klet. »Kupce želimo pripeljati na posest in čim več prodati 'na pragu',« pojasnjuje Dubokovič.

Istra, evropski oljkarski biser

S prodajo vina trenutno ustvarijo 70 odstotkov prihodkov, z oljčnim oljem četrtino, nekaj pa še s prodajo sadja. Razmerja pa se bodo spremenila. Oljke namreč potrebujejo od sedem do deset let do rodne dobe, kar je precej več od trte, povečala pa se bo tudi pridelava sadja. Letos pričakujejo dobro letino in vsaj deset tisoč litrov oljčnega olja, kar pa je manj kot polovica pričakovanega v prihodnje.

Istra je med najboljšimi regijami za sajenje oljk na svetu, ugotavlja Dubokovič in jo postavlja ob bok Toskani in območju okoli Gardskega jezera. To so območja, kjer oljka še zori, nima pa večjih težav z zmrzaljo. Kljub temu so za posestvo Monte Rosso izbrali sorte, ki so bolj odporne proti mrazu. Zanje so se odločili, čeprav niso avtohtone. Sodelovali so pri dejavnostih za skupno slovensko-hrvaško zaščito Oljčno olje Istra. Polnijo stoodstotno oljčno olje, pridobljeno izključno po postopku hladnega stiskanja. Vsi kazalniki njihovega olja znamke Monterosso so tudi na primer v okviru strogih zahtev EDOOSI ZOP Slovenske Istre, v kratkem pa naj bi tako skupno zaščito dobila Istra kot celota, razen italijanskega dela.

Vino, ki ga v teh krajih še ni bilo

Pri trti so izbrali dve sorti: malvazijo in neavtohtono montepulciano d'Abruzzo. Takšne sorte v Istri ne goji nihče, v Italiji pa je rdeče vino montepulciano tretje najbolj priljubljeno. »Okus je najprej podoben refošku, morda teranu, potem pa potegne na cabernet sauvignon, strokovno pa ga lahko opišemo z izrazito aromo jagodičevja, med katerim prevladujeta malina in divja robida.« razlaga Dubokovič. Sorta izvira s srednjega dela italijanskega škornja, zaradi podnebnih sprememb pa zdaj uspeva tudi bolj na severu. Ker nimajo lastne kleti, so vinarski del opravil zaupali zamejskemu vinarju Ediju Kantetu iz Nabrežine. Na leto napolnijo od 60 do 80 tisoč steklenic vseh vin.

Sadje prodajo lokalnim prodajalcem, hoteli namreč niso naklonjeni domačim pridelovalcem, trgovske verige pa sprejemajo samo povsem nepoškodovano sadje, kar pomeni, da ga je treba trgati še ne povsem zrelega. Na Monte Rossu pa pobirajo zrelo sadje. Predvidevajo, da bo pridelana količina čez dve ali tri leta precej večja kot danes in takrat bodo pridobiti večjega oziroma več kupcev.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 16

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Tuš s prodajo zelenjave nepravilnih oblik zmanjšuje zavržke hrane 17

Takšno zelenjavo in sadje s slovenskih kmetij ponujajo pod imenom Naravno drugačni

AGROBIZ
Novice
Novice Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd

Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Sadjarji iščejo rešitev v promoviranju svojega sadja in upajo na rast prodaje

Z vključevanjem v shemo Izbrana kakovost in promocijo bi radi povečali prepoznavnost in prodajo lokalno pridelanega sadja

AGROBIZ
Novice
Novice Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja 13

Imamo le okoli 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca in 1.200 kvadratnih metrov pašnikov

AGROBIZ
Novice
Novice (intervju) Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec: Za vsako kmetijsko panogo bomo določili 10-letne cilje 1

Do marca 2019 bi rada pripravila izhodišča in finančne okvirje za strategijo razvoja kmetijstva, ki jo morajo konec prihodnjega leta...

AGROBIZ
Novice
Novice Evropsko računsko sodišče neizprosno nad načrt Bruslja za reformo SKP

Predlogom evropske komisije za reformo skupne kmetijske politike (SKP) evropsko računsko sodišče, milo rečeno, očita nedodelanost