Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Teja Jelina dodaj
 
Čas branja: 3 min
17.10.2018  17:08
Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v Tolminu in Kranjski Gori, preizkušajo tudi granatna jabolka
Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd
Teja Jelina kandidira za županjo občine Brda, Radovan Jelina pa se kot predsednik Združenja sadjarjev Brda bojuje proti prodajalcem sadja, ki "briške češnje" prodajajo, še preden te v Brdih dozorijo in jih začno obirati.
Foto: Osebni arhiv

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Teja Jelina dodaj

Na majhni kmetiji Jelina iz Huma v Goriških brdih se s pridelavo sadja na dobrem hektarju in pol ter dveh hektarjih vinogradov preživlja vsa družina. Ponujajo sedem vrst sadja, ki ga sami prodajo na kmetiji in tržnicah, prek sheme šolskega sadja pa tudi v šolah.

Zakonca Radovan in Teja Jelina, ki se je v Brda primožila iz Ljubljane, sta se s sadjarstvom začela ukvarjati leta 2002, po desetih letih pa sta prišla do nasadov v polni rodnosti in dovolj velikega kroga kupcev, da se s tem preživljata.

»Leta 2002 sem od staršev podedoval kmetijo. Ob službi sva z ženo prva leta krčila vinograd in povečevala sadovnjak, sadje pa kot moji starši in stari starši prodajala na tržnici. Z obnovo kmetije in nasadov je bilo veliko dela, tako da sem najprej sam pustil službo in ostal na kmetiji. Nekaj let po rojstvu otrok se mi je na kmetiji pridružila tudi žena,« razlaga Radovan Jelina.

Glavna je kakovost sadja

Zadnja leta na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige. Preizkušajo tudi granatna jabolka, ki bodo čez dve leti v polni rodnosti.

Letos so imeli manj sadja kot lani, saj je marelice med cvetenjem uničil spomladanski mraz, za tretjino manj je bilo tudi češenj. »Po mrzli zgodnji pomladi se je vreme popravilo, tako da so bili kupci na koncu zadovoljni s kakovostjo sadja, mi pa tudi, saj mora biti kakovost, ko pridelaš majhne količine, na prvem mestu,« poudarja Jelina.

Neposredna prodaja kupcem

Z ženo Tejo pridelata toliko sadja, kot ga lahko sama prodata na kmetiji in tržnicah, za trgovine ga je premalo. »Prodajava le sveže sadje. Stalni kupci nas pokličejo in naročijo sadje, mi ga naberemo in pripravimo …,« razlaga sogovornik.

Zato malim sadjarjem priporoča neposredno prodajo kupcem. »Ko vas kupci obiščejo na kmetiji in tržnici, jim razložite zgodbo svoje kmetije, kje in kako sadje raste. Prek osebnih stikov vas bodo kupci bolje spoznali, vam prej zaupali in se vračali.«

Pri prodaji na tržnici je težava, da prevladujejo starejši kupci, saj mlajši hodijo v trgovske centre. Vseeno imajo Jelinovi dovolj stalnih kupcev, da sadje štirikrat na teden prodajajo na tržnici v Kranjski Gori in Tolminu.

Pogrešajo strožje kontrole pri sadju izbrane kakovosti

Imajo integrirano pridelavo sadja in certifikat izbrane kakovosti. »Kupci prej zaupajo certificiranim pridelkom, ker naj bi bili bolj kontrolirani,« meni Jelina. Pri izbrani kakovosti, ki naj bi pomenila še višjo kakovost od integrirane pridelave, pogreša več kontrol. »Meritve stopnje sladkorja oziroma vsebnosti topne suhe snovi, ki dokazujejo zrelost in poln okus sadja, sadjar sam vpisuje v evidenčne liste. Ker papir prenese vse in so možna zavajanja, predlagam pogostejše in strožje kontrole, ob ugotovljenih kršitvah pa prepoved nadaljnje prodaje,« pravi.

S kontrolami bi odkrili, kdo zavaja s poreklom sadja

Če bi nadzor nad sadjem izbrane kakovosti poostrili z analizo vsebnosti aktivnih snovi iz fitofarmacevtskih sredstev (FFS), bi ločili ponudnike slovenskega sadja od tistih, ki italijansko ali od drugod uvoženo sadje prodajajo kot slovensko, dodaja. V Italiji lahko uporabljajo veliko več FFS kot pri nas, tako da bi kršitelje zlahka odkrili. Takšne kontrole so za Radovana Jelino, ki je tudi predsednik Združenja sadjarjev Brda, ena od rešitev v boju proti prekupčevalcem, ki zavajajo s poreklom.

Druga rešitev pa je kontroliranje porekla sadja z analizo vode v plodovih. Pri teh testih analizirajo vodo v vzorcu sadja in vodo v okolju, iz katerega naj bi sadje izviralo. Če se vzorca ne ujemata, se pojavi sum za zlorabe s poreklom. »Za boljši pregon takšnih goljufov potrebujemo novo zakonodajo in več kontrol,« še pravi Radovan Jelina, ki pogreša tudi večjo ponudbo sort sadja, odpornega proti podnebnim spremembam, škodljivcem in boleznim.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil