Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 5 min
18.10.2018  07:23
Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno podporo
Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno
"Resno razmišljamo o ponovni ustanovitvi organizacije pridelovalcev," pravi Boštjan Kozole, direktor skupine Evrosad. Za ustanovitev organizacije pridelovalcev se zanima tudi zadruga Pohorka, ki na Štajerskem združuje 12 sadjarjev s skupaj 110 hektarji sadovnjakov ter letno pridelavo 3.500 ton jabolk, ki jih bodo enotno tržili pod skupno blagovno znamko Gold.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

V Evropski uniji so letos pridelali ogromno jabolk, kar 12,5 milijona ton. Po vsej Evropi je jabolk preveč, zato jih bodo lažje prodali največji igralci ali tisti, ki so se pri trženju povezali v organizacijo pridelovalcev. Takšno povezovanje spodbuja tudi kmetijsko ministrstvo z objavo prvega razpisa, na katerem novoustanovljenim organizacijam in skupinam pridelovalcev prvih petih let ponuja denarno podporo. Kdo se bo povezal pri trženju in prodaji?

Z 1,5 milijona evrov bodo na tem razpisu podprli organizacije pridelovalcev (OP) v treh sektorjih (svinjsko meso, sadje in zelenjava ter mleko in mlečni izdelki) in skupine pridelovalcev v petih sektorjih (krušna pšenica, sadje in zelenjava, meso, mesni izdelki in žive živali drobnice ter gojene divjadi, okrasne rastline, sladkorna pesa). Denarja je dovolj, da podpremo tri organizacije pridelovalcev in šest skupin pridelovalcev, pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Organizacije pridelovalcev so pomembne zlasti zato, ker je slišati, da bodo do podpor za nekatere ukrepe v prihodnjem finančnem obdobju upravičeni le OP.

O tem na kmetijskem ministrstvu pravijo: »Nova finančna perspektiva državam članicam nalaga, da v strateški načrt vpeljejo sektorske intervencije (ukrepe) za sadje in zelenjavo. Te intervencije lahko speljejo le, če je izvajalec intervencij priznana organizacija pridelovalcev. Da bi tudi v drugih kmetijskih sektorjih spodbudili intenzivno povezovanje, bo pri nekaterih ukrepih s področja razvoja podeželja predvidoma veljalo, da bodo upravičenci lahko dobili podporo le prek določenih oblik sodelovanja, kot je skupina ali organizacija pridelovalcev.«

Nepovezani pridelovalci dosegajo nižjo ceno

Ker se pridelovalci pri prodaji ne povezujejo, vsak dosega nižjo ceno in slabše pogoje pri prodaji. Svojo moč na trgu lahko povečajo, če se povežejo v organizacijo pridelovalcev (OP), ki jo lahko ustanovijo podjetja, zadruge in kmetje. OP mora najprej potrditi kmetijsko ministrstvo, šele potem se lahko prijavi na razpis, da v prvih petih letih dobi podporo v višini 4,1 odstotka letne prodaje sadja in zelenjave.

V Italiji se povezujejo zadruge, v Avstriji pa kmetije

»Povezovanje pri trženju sadja pri nas ne uspe, ker imamo pol podjetij in pol kmetij, oboji pa se ne poenotijo za skupen nastop na trgu. Če bi spremenili miselnost, bi povezovanje steklo, saj na evropskem trgu ni prostora za posamične ponudnike sadja. EU je zato uvedla organizacije pridelovalcev, ki so zaživele tam, kjer se je več kmetij z nekaj hektarji sadovnjakov povezalo, da lažje konkurirajo in bolje tržijo svoje pridelke. Na Južnem Tirolskem so v OP povezali zadruge, v Avstriji pa kmetije, ki sadje in zelenjavo skupaj prodajajo prek enega računa, postavijo ceno in zahteve o kakovosti,« pojasnjuje Stanislav Tojnko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.

Delovale so že tri organizacije pridelovalcev

V preteklosti smo že imeli nekaj organizacij pridelovalcev, dodaja Tojnko. Prvi OP so ustanovili okoli nekdanjega GIZ sadjarstvo, prek tega so sadjarska podjetja še pred 15 leti vodila zaloge in določala minimalne prodajne cene. Pozneje sta vsak svojo organizacijo pridelovalcev ustanovila še Evrosad in Mirosan, a sta zamrli najverjetneje zato, ker so »prekopirali evropsko zgodbo, ne da bi jo prilagodili našim razmeram«. Enake glasovalne pravice je denimo imel član OP s sto ali petimi hektarji sadovnjakov, zato je prihajalo do nesoglasij.

Pohorka bi povezala 12 manjših in večjih sadjarjev

Na območju Slovenske Bistrice in Maribora je ustanovljena zadruga Pohorka, ki združuje 12 članov s skupaj 110 hektarji sadovnjakov ter letno pridelavo 3.500 ton jabolk. Ta bodo enotno tržili pod skupno blagovno znamko Gold. Zainteresirani so za ustanovitev organizacije pridelovalcev, v prihodnje pa bi radi pod svoje okrilje pridobili nove člane. Da bodo na trgu bolj konkurenčni, načrtujejo dodatne posodobitve in razširitve, denimo novo sortirnico in pakirnico jabolk.

Tudi Evrosad razmišlja o organizaciji pridelovalcev

V skupini Evrosad, ki s hčerinskimi podjetji in kooperanti v povprečju pridela 20 tisoč ton jabolk na leto, resno razmišljajo, da bi znova vzpostavili OP. »S tem se bomo bolj ukvarjali novembra, saj smo do konca oktobra povsem zasedeni s pobiranjem jabolk,« pravi Boštjan Kozole, direktor skupine Evrosad.

Skupna prodaja je plus, birokracija pa minus

Organizacija pridelovalcev je v EU uveljavljena oblika povezovanja in trženja sadja. Pod eno streho organizirani pridelovalci upoštevajo enake standarde kakovosti, imajo nadzor nad svojimi zalogami in se s ceno prilagajajo razmeram na trgu.

Sliši se logično in preprosto, žal pa pri tem ukrepu v zameno za podporo zahtevajo tudi precej birokracije. Kot je lani na Agrobiznisovi konferenci povedal Raymond Tans, nizozemski strateg za kmetijstvo, zaradi obširnega vodenja evidenc in poročanja v EU ni zelo veliko organizacij pridelovalcev sadja in zelenjave, ki za lažje trženje pridelkov prejemajo evropsko subvencijo.

Sadjarji potrebujejo več in boljše svetovanje

V Sloveniji se je letos ob rekordni letini sadja pokazalo, da sadjarji šepajo tudi pri tehnološki disciplini. Poleg podpore pri trženju potrebujejo tudi (boljšo) podporo pri tehnologiji pridelave sadja. To pomeni, da je za kakovosten pridelek in uspešno trženje pod skupno blagovno znamko prek OP treba zagotoviti tudi kakovostno in dosledno svetovanje, poudarja Stanislav Tojnko.

Na Nizozemskem kar 70 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje tržijo organizacije pridelovalcev, v Italiji pa 60 odstotkov. Če bi tudi pri nas prek OP tržili 60 odstotkov vseh lokalno pridelanih jabolk, bi pridelovalci dosegli boljšo ceno, več zaslužili in se hitreje razvijali. »Višja bo kakovost sadja v OP združenih sadjarjev in manj bo neorganiziranih ponudnikov jabolk, za cent višjo ceno bi dosegli v organizaciji pridelovalcev. Slovenski trg je tako majhen, da lahko 50 ton cenenih jabolk zniža ceno za dva do tri tedne,« pravi Mohor Holešek, direktor Sadjarstva Slom s Ponikve.

Večja podpora pri naložbah

Sadjarstvo je ciklična panoga - nasade je treba obnoviti na vsakih 15 do 17 let, ob prilagajanju tržnim in tehnološkim zahtevam pa še prej. Pred 15 leti je bila Slovenija z dobro utečeno integrirano pridelavo jabolk v prednosti pred srednjo in vzhodno Evropo, zdaj pa prednjačijo prav te države in jabolka izvažajo k nam. Da bi jih ujeli in jim konkurirali, sadjarji potrebujejo večjo podporo pri sofinanciranju naložb.

Na Poljskem so sadjarji za nove sadovnjake in druge naložbe dobili 70-odstotno sofinanciranje, pri nas pa veliko manjšo podporo. Izjema je 50-odstotno sofinanciranje na zadnjem razpisu za naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam, navadno pa je sofinanciranje naložb od 30- do 40-odstotno. »Sadjarji se na evropskem trgu srečujemo s tekmeci iz držav, ki močno podpirajo svoje kmetijstvo. Zato so poljska jabolka cenejša; v Slovenijo pridejo za 15 centov na kilogram, pri nas pa je lastna cena višja,« pravi Nikola Dulić, direktor Kmetijske zadruge Hoče.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil