Vnel se je boj za ptujske piščance, v katerega so Francozi vpletli še Šarčevo vlado Vnel se je boj za ptujske piščance, v katerega so Francozi vpletli še Šarčevo vlado Čeprav je ukrajinski MHP za prevzem Perutnine Ptuj ponudil največ in dobil že dovoljenja štirih regulatorjev, se vnema nov boj za nakup; mišice zdaj kaže neizbrani ponudnik, francoski LDC, ki k naložbi vabi celo slovensko državo
Lani smo bili najmanj samooskrbni s svežim sadjem in zelenjavo Lani smo bili najmanj samooskrbni s svežim sadjem in zelenjavo Prebivalec Slovenije je lani pojedel največ žit (121 kilogramov) in zelenjave (114 kilogramov) ter 93 kilogramov mesa, 72 kilogramov svežega sadja, 68 kilogramov krompirja, 12 kilogramov jajc, pet kilogramov riža in slab kilogram medu, v povprečju pa je popil 39 litrov vina.
Lovci ne smejo streljati volkov Lovci ne smejo streljati volkov Vlada bo odločala o predlogu odloka, ki do konca prihodnjega septembra predvideva odstrel 200 rjavih medvedov, volkov pa ne. Divjad in zveri naredijo največ škode kmetom na Kočevskem, Vipavskem, Notranjskem, Koprskem in na gorskih pašnikih na Gorenjskem.
Ukrajinski MHP poziva rejce Perutnine Ptuj, naj širijo vzrejne zmogljivosti  Ukrajinski MHP poziva rejce Perutnine Ptuj, naj širijo vzrejne zmogljivosti Rejci bi radi pisna zagotovila o dolgoročnem odkupu piščancev in nekoliko višjo ceno, z napovedanimi načrti prihodnjega novega lastnika pa so zadovoljni
Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja Imamo le okoli 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca in 1.200 kvadratnih metrov pašnikov

Pet rešitev za sadjarje

 

Več iz teme.

Kliknite na izbrani pojem:  
 
Čas branja: 12 min
18.10.2018  17:56
Pet rešitev za sadjarje

Več iz teme:  

Ves sadjarski sektor v EU je v težavah, pri jabolkih pa so težave največje, ker je letina rekordna. Sadjarji doživljajo eno najslabših let – sadja je veliko, cena nizka, delavcev za obiranje primanjkuje, stroški rastejo, prodaja je trenutno pod pričakovanji. Kaj so možne rešitve?

1. Kakovost sadja pred količino

Pri nas jabolka rastejo v 58 odstotkih vseh intenzivnih sadovnjakov, letos jih bo po ocenah od 65 do 75 tisoč ton. »Prednost bi bilo dobro dati vrhunski kakovosti pred količino, kar pomeni manjši hektarski donos. Cilj bi bil pod mrežo proti toči in z namakanjem pridelati od 40 do 50 ton vrhunskih jabolk na hektar, in ne več do 70 ton na hektar. Takšno usmeritev so izbrali v Nemčiji, druge rešitve za Slovenijo ne vidim,« pravi Stanislav Tonjko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.

V Nemčiji razvijajo nove sorte tako imenovanih klubskih sort jabolk. Klub, ki vodi proizvodnjo takšnih jabolk, za klubske sorte podpiše pogodbo s pridelovalcem, kjer je natančno določeno vse od pridelave, pomoči svetovalcev do pravil pri trženju in prodaji. »Klubska jabolka v prodaji na debelo dosegajo ceno 80 in več centov na kilogram, kar je več kot dvakrat več od veleprodajne cene poljskih jabolk. Pridelava in trženje klubskih jabolk sta natančno organizirana in kontrolirana. S pridelavo klubskih jabolk se želi Nemčija ubraniti jabolk z vzhoda. Kaj takega bi lahko poskusili tudi pri nas,« razlaga Stanislav Tojnko.

2. Spodbudimo večjo porabo sadja

Statistika kaže, da pojemo manj sadja. Zdaj, ko ga je v izobilju, sadjarji razmišljajo, kako bi spodbudili večjo porabo. Količina porabljenega sadja na člana gospodinjstva se je v letih 2000–2015 zmanjšala za 35 odstotkov, s 34 kilogramov leta 2000 na 22 kilogramov leta 2015. V primerjavi z grozdjem, hruškami, marelicami in breskvami ter slivami se je najbolj zmanjšala prav poraba jabolk, od leta 2000 do 2015 kar za 38 odstotkov, povzemamo iz Strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2024. Sadje je zdravo in ima veliko dobrih lastnosti, ki bi jih bilo dobro sporočiti ljudem in jih motivirati za nakup. Jabolka se sama od sebe ne bodo prodajala.

3. Povezovanje pri trženju sadja

Da drug drugemu rušijo trg z nižanjem cene, priznavajo sadjarji sami. Z več koncev slišimo, da bi se morali povezati in skupaj tržiti jabolka in drugo sadje. »Čas je za skupni nastop na trgu po sistemu Južne Tirolske. Nekaj večjih sadjarskih podjetij lahko prodaja samostojno, mali sadjarji pa naj se povežejo v zadrugo ali organizacijo pridelovalcev in prodajajo prek nje,« meni Ivan Drev, direktor šaleške zadruge.

4. Velika pričakovanja ob vstopu v shemo izbrane kakovosti

Pridelovalci sadja se v želji, da bi povečali prepoznavnost lokalno pridelanega sadja in privabili nove kupce, vključujejo v shemo Izbrana kakovost. Izpolniti morajo pogoje, da je sadje pridelano v Sloveniji, optimalno zrelo, polnega okusa in da od sadovnjaka do kupca ni prepotovalo na tisoče kilometrov, potem dobijo certifikat in pravico do uporabe znaka izbrane kakovosti. Prednosti tako označenega sadja bodo najhitreje jeseni 2019 začeli oglaševati v medijih in po spletu. V letih 2020 in 2021 bodo v medijih oglaševali v času sezone češenj in jagodičevja ter pozno poleti in jeseni. Izbrana kakovost ima velik potencial, da spodbudi večjo porabo lokalno pridelanega sadja, če bo vzpostavljen učinkovit nadzor, da se z znakom izbrane kakovosti ne bo prodajalo sadje iz uvoza oziroma brez tega certifikata.

5. Tržne niše – od ekosadja do drugih vrst sadja in predelave

Povpraševanje po ekohrani raste, tudi ekološkega sadja je v EU premalo, zato se nekateri preusmerjajo v ekološko sadjarstvo. Pridelava je dražja, pridelek nekaj manjši, a cene višje. Za nekoga je tržna niša v ekološkem sadju, drugi pa svoje priložnosti iščejo v prehodu na nove vrste sadja. Kako se prestrukturirajo sadovnjaki, kaže statistika. Od leta 2012 do 2017 je manj sadovnjakov z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, povečali pa so se intenzivni nasadi orehov, jagodičevja, češenj, marelic, sliv in kakija. Orehi od leta 2007 rastejo na dodatnih 169 hektarjih, jagodičevje na dodatnih 177 hektarjih, češnje, marelice, slive in češplje ter kaki pa na dodatnih 51 hektarjih. Za koga tretjega je lahko nova priložnost tudi v predelavi sadja. Ko so kutine obilno obrodile, so na ekokmetiji Vodnjov iz njih začeli delati sadne lističe. Iz kutin, lahko tudi iz več vrst sadja, skuhajo pire, ga namažejo na pekač in vso noč sušijo v dehidratorju, potem pa narežejo na lističe in dobijo zdrav »sadni čips«.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 16

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Tuš s prodajo zelenjave nepravilnih oblik zmanjšuje zavržke hrane 17

Takšno zelenjavo in sadje s slovenskih kmetij ponujajo pod imenom Naravno drugačni

AGROBIZ
Novice
Novice Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd

Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Sadjarji iščejo rešitev v promoviranju svojega sadja in upajo na rast prodaje

Z vključevanjem v shemo Izbrana kakovost in promocijo bi radi povečali prepoznavnost in prodajo lokalno pridelanega sadja

AGROBIZ
Novice
Novice Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja 13

Imamo le okoli 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca in 1.200 kvadratnih metrov pašnikov

AGROBIZ
Novice
Novice (intervju) Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec: Za vsako kmetijsko panogo bomo določili 10-letne cilje 1

Do marca 2019 bi rada pripravila izhodišča in finančne okvirje za strategijo razvoja kmetijstva, ki jo morajo konec prihodnjega leta...

AGROBIZ
Novice
Novice Evropsko računsko sodišče neizprosno nad načrt Bruslja za reformo SKP

Predlogom evropske komisije za reformo skupne kmetijske politike (SKP) evropsko računsko sodišče, milo rečeno, očita nedodelanost