Razpisi za akvakulturo: Prihaja nov razpis s 400 tisoč evri za inovacije Razpisi za akvakulturo: Prihaja nov razpis s 400 tisoč evri za inovacije Od 15. februarja so objavljeni že trije razpisi, na vseh je za akvakulturo na voljo 8,8 milijona evrov
BioSense: kako z digitalnimi tehnologijami povečati hektarski donos in optimizirati pridelavo hrane BioSense: kako z digitalnimi tehnologijami povečati hektarski donos in optimizirati pridelavo hrane Prejšnji teden je na 6. Agrobiznis konferenci Vladimir Crnojević predstavil inštitut BioSense iz Novega Sada, ki se ukvarja z digitalizacijo kmetijstva. Sodelujejo v raziskovalno-razvojnih projektih po Evropi, imajo pospeševalnik za mala in srednja podjetja, ki z njihovo pomočjo razvijajo tehnološke rešitve za proizvodnjo hrane. Po Srbiji vzpostavljajo digitalizirana kmetijska gospodarstva, ki delujejo kot ogledna posestva, da lahko tudi drugi kmetje in kmetijska podjetja spoznajo, kako nove tehnologije poenostavljajo pridelave hrane.
Kmetje, pozor! Pravočasno oddajte vlogo za letošnje subvencije Kmetje, pozor! Pravočasno oddajte vlogo za letošnje subvencije »Od ponedeljka, 25. februarja, do 6. maja je čas za oddajo tako imenovane zbirne vloge za letošnje kmetijske subvencije. Kmetje (ali kmetijski svetovalci oziroma drugi pooblaščenci) morajo vlogo obvezno izpolniti in oddati v elektronski obliki,« pravi Miran Mihelič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP).

Pet rešitev za sadjarje

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Stanislav Tonjko dodaj
Stanislav Tojnko dodaj
Ivan Drev dodaj
Evrosad dodaj
 
Čas branja: 12 min
18.10.2018  17:56
Pet rešitev za sadjarje

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Stanislav Tonjko dodaj
Stanislav Tojnko dodaj
Ivan Drev dodaj
Evrosad dodaj

Ves sadjarski sektor v EU je v težavah, pri jabolkih pa so težave največje, ker je letina rekordna. Sadjarji doživljajo eno najslabših let – sadja je veliko, cena nizka, delavcev za obiranje primanjkuje, stroški rastejo, prodaja je trenutno pod pričakovanji. Kaj so možne rešitve?

1. Kakovost sadja pred količino

Pri nas jabolka rastejo v 58 odstotkih vseh intenzivnih sadovnjakov, letos jih bo po ocenah od 65 do 75 tisoč ton. »Prednost bi bilo dobro dati vrhunski kakovosti pred količino, kar pomeni manjši hektarski donos. Cilj bi bil pod mrežo proti toči in z namakanjem pridelati od 40 do 50 ton vrhunskih jabolk na hektar, in ne več do 70 ton na hektar. Takšno usmeritev so izbrali v Nemčiji, druge rešitve za Slovenijo ne vidim,« pravi Stanislav Tonjko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.

V Nemčiji razvijajo nove sorte tako imenovanih klubskih sort jabolk. Klub, ki vodi proizvodnjo takšnih jabolk, za klubske sorte podpiše pogodbo s pridelovalcem, kjer je natančno določeno vse od pridelave, pomoči svetovalcev do pravil pri trženju in prodaji. »Klubska jabolka v prodaji na debelo dosegajo ceno 80 in več centov na kilogram, kar je več kot dvakrat več od veleprodajne cene poljskih jabolk. Pridelava in trženje klubskih jabolk sta natančno organizirana in kontrolirana. S pridelavo klubskih jabolk se želi Nemčija ubraniti jabolk z vzhoda. Kaj takega bi lahko poskusili tudi pri nas,« razlaga Stanislav Tojnko.

2. Spodbudimo večjo porabo sadja

Statistika kaže, da pojemo manj sadja. Zdaj, ko ga je v izobilju, sadjarji razmišljajo, kako bi spodbudili večjo porabo. Količina porabljenega sadja na člana gospodinjstva se je v letih 2000–2015 zmanjšala za 35 odstotkov, s 34 kilogramov leta 2000 na 22 kilogramov leta 2015. V primerjavi z grozdjem, hruškami, marelicami in breskvami ter slivami se je najbolj zmanjšala prav poraba jabolk, od leta 2000 do 2015 kar za 38 odstotkov, povzemamo iz Strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2024. Sadje je zdravo in ima veliko dobrih lastnosti, ki bi jih bilo dobro sporočiti ljudem in jih motivirati za nakup. Jabolka se sama od sebe ne bodo prodajala.

3. Povezovanje pri trženju sadja

Da drug drugemu rušijo trg z nižanjem cene, priznavajo sadjarji sami. Z več koncev slišimo, da bi se morali povezati in skupaj tržiti jabolka in drugo sadje. »Čas je za skupni nastop na trgu po sistemu Južne Tirolske. Nekaj večjih sadjarskih podjetij lahko prodaja samostojno, mali sadjarji pa naj se povežejo v zadrugo ali organizacijo pridelovalcev in prodajajo prek nje,« meni Ivan Drev, direktor šaleške zadruge.

4. Velika pričakovanja ob vstopu v shemo izbrane kakovosti

Pridelovalci sadja se v želji, da bi povečali prepoznavnost lokalno pridelanega sadja in privabili nove kupce, vključujejo v shemo Izbrana kakovost. Izpolniti morajo pogoje, da je sadje pridelano v Sloveniji, optimalno zrelo, polnega okusa in da od sadovnjaka do kupca ni prepotovalo na tisoče kilometrov, potem dobijo certifikat in pravico do uporabe znaka izbrane kakovosti. Prednosti tako označenega sadja bodo najhitreje jeseni 2019 začeli oglaševati v medijih in po spletu. V letih 2020 in 2021 bodo v medijih oglaševali v času sezone češenj in jagodičevja ter pozno poleti in jeseni. Izbrana kakovost ima velik potencial, da spodbudi večjo porabo lokalno pridelanega sadja, če bo vzpostavljen učinkovit nadzor, da se z znakom izbrane kakovosti ne bo prodajalo sadje iz uvoza oziroma brez tega certifikata.

5. Tržne niše – od ekosadja do drugih vrst sadja in predelave

Povpraševanje po ekohrani raste, tudi ekološkega sadja je v EU premalo, zato se nekateri preusmerjajo v ekološko sadjarstvo. Pridelava je dražja, pridelek nekaj manjši, a cene višje. Za nekoga je tržna niša v ekološkem sadju, drugi pa svoje priložnosti iščejo v prehodu na nove vrste sadja. Kako se prestrukturirajo sadovnjaki, kaže statistika. Od leta 2012 do 2017 je manj sadovnjakov z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, povečali pa so se intenzivni nasadi orehov, jagodičevja, češenj, marelic, sliv in kakija. Orehi od leta 2007 rastejo na dodatnih 169 hektarjih, jagodičevje na dodatnih 177 hektarjih, češnje, marelice, slive in češplje ter kaki pa na dodatnih 51 hektarjih. Za koga tretjega je lahko nova priložnost tudi v predelavi sadja. Ko so kutine obilno obrodile, so na ekokmetiji Vodnjov iz njih začeli delati sadne lističe. Iz kutin, lahko tudi iz več vrst sadja, skuhajo pire, ga namažejo na pekač in vso noč sušijo v dehidratorju, potem pa narežejo na lističe in dobijo zdrav »sadni čips«.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....

AGROBIZ
Novice
Novice Možnosti za razmah ekološkega kmetijstva

Utrinki s petkove konference o ekološkem kmetijstvu

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019

Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Kako uspevajo stari zmagovalci Agrobiznisa na trgu: kdo najhitreje razvija ponudbo in prodajo

Prve zmagovalce Agrobiznisa smo izbrali leta 2014, doslej smo nagradilil 19 ponudnikov lokalne hrane. Kakšno leto je za večino od njih in...