Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

Pet rešitev za sadjarje

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Stanislav Tonjko dodaj
Stanislav Tojnko dodaj
Ivan Drev dodaj
Evrosad dodaj
 
Čas branja: 12 min
18.10.2018  17:56
Pet rešitev za sadjarje

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Stanislav Tonjko dodaj
Stanislav Tojnko dodaj
Ivan Drev dodaj
Evrosad dodaj

Ves sadjarski sektor v EU je v težavah, pri jabolkih pa so težave največje, ker je letina rekordna. Sadjarji doživljajo eno najslabših let – sadja je veliko, cena nizka, delavcev za obiranje primanjkuje, stroški rastejo, prodaja je trenutno pod pričakovanji. Kaj so možne rešitve?

1. Kakovost sadja pred količino

Pri nas jabolka rastejo v 58 odstotkih vseh intenzivnih sadovnjakov, letos jih bo po ocenah od 65 do 75 tisoč ton. »Prednost bi bilo dobro dati vrhunski kakovosti pred količino, kar pomeni manjši hektarski donos. Cilj bi bil pod mrežo proti toči in z namakanjem pridelati od 40 do 50 ton vrhunskih jabolk na hektar, in ne več do 70 ton na hektar. Takšno usmeritev so izbrali v Nemčiji, druge rešitve za Slovenijo ne vidim,« pravi Stanislav Tonjko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.

V Nemčiji razvijajo nove sorte tako imenovanih klubskih sort jabolk. Klub, ki vodi proizvodnjo takšnih jabolk, za klubske sorte podpiše pogodbo s pridelovalcem, kjer je natančno določeno vse od pridelave, pomoči svetovalcev do pravil pri trženju in prodaji. »Klubska jabolka v prodaji na debelo dosegajo ceno 80 in več centov na kilogram, kar je več kot dvakrat več od veleprodajne cene poljskih jabolk. Pridelava in trženje klubskih jabolk sta natančno organizirana in kontrolirana. S pridelavo klubskih jabolk se želi Nemčija ubraniti jabolk z vzhoda. Kaj takega bi lahko poskusili tudi pri nas,« razlaga Stanislav Tojnko.

2. Spodbudimo večjo porabo sadja

Statistika kaže, da pojemo manj sadja. Zdaj, ko ga je v izobilju, sadjarji razmišljajo, kako bi spodbudili večjo porabo. Količina porabljenega sadja na člana gospodinjstva se je v letih 2000–2015 zmanjšala za 35 odstotkov, s 34 kilogramov leta 2000 na 22 kilogramov leta 2015. V primerjavi z grozdjem, hruškami, marelicami in breskvami ter slivami se je najbolj zmanjšala prav poraba jabolk, od leta 2000 do 2015 kar za 38 odstotkov, povzemamo iz Strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2024. Sadje je zdravo in ima veliko dobrih lastnosti, ki bi jih bilo dobro sporočiti ljudem in jih motivirati za nakup. Jabolka se sama od sebe ne bodo prodajala.

3. Povezovanje pri trženju sadja

Da drug drugemu rušijo trg z nižanjem cene, priznavajo sadjarji sami. Z več koncev slišimo, da bi se morali povezati in skupaj tržiti jabolka in drugo sadje. »Čas je za skupni nastop na trgu po sistemu Južne Tirolske. Nekaj večjih sadjarskih podjetij lahko prodaja samostojno, mali sadjarji pa naj se povežejo v zadrugo ali organizacijo pridelovalcev in prodajajo prek nje,« meni Ivan Drev, direktor šaleške zadruge.

4. Velika pričakovanja ob vstopu v shemo izbrane kakovosti

Pridelovalci sadja se v želji, da bi povečali prepoznavnost lokalno pridelanega sadja in privabili nove kupce, vključujejo v shemo Izbrana kakovost. Izpolniti morajo pogoje, da je sadje pridelano v Sloveniji, optimalno zrelo, polnega okusa in da od sadovnjaka do kupca ni prepotovalo na tisoče kilometrov, potem dobijo certifikat in pravico do uporabe znaka izbrane kakovosti. Prednosti tako označenega sadja bodo najhitreje jeseni 2019 začeli oglaševati v medijih in po spletu. V letih 2020 in 2021 bodo v medijih oglaševali v času sezone češenj in jagodičevja ter pozno poleti in jeseni. Izbrana kakovost ima velik potencial, da spodbudi večjo porabo lokalno pridelanega sadja, če bo vzpostavljen učinkovit nadzor, da se z znakom izbrane kakovosti ne bo prodajalo sadje iz uvoza oziroma brez tega certifikata.

5. Tržne niše – od ekosadja do drugih vrst sadja in predelave

Povpraševanje po ekohrani raste, tudi ekološkega sadja je v EU premalo, zato se nekateri preusmerjajo v ekološko sadjarstvo. Pridelava je dražja, pridelek nekaj manjši, a cene višje. Za nekoga je tržna niša v ekološkem sadju, drugi pa svoje priložnosti iščejo v prehodu na nove vrste sadja. Kako se prestrukturirajo sadovnjaki, kaže statistika. Od leta 2012 do 2017 je manj sadovnjakov z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, povečali pa so se intenzivni nasadi orehov, jagodičevja, češenj, marelic, sliv in kakija. Orehi od leta 2007 rastejo na dodatnih 169 hektarjih, jagodičevje na dodatnih 177 hektarjih, češnje, marelice, slive in češplje ter kaki pa na dodatnih 51 hektarjih. Za koga tretjega je lahko nova priložnost tudi v predelavi sadja. Ko so kutine obilno obrodile, so na ekokmetiji Vodnjov iz njih začeli delati sadne lističe. Iz kutin, lahko tudi iz več vrst sadja, skuhajo pire, ga namažejo na pekač in vso noč sušijo v dehidratorju, potem pa narežejo na lističe in dobijo zdrav »sadni čips«.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil