Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh
Letos bo dobro leto za pridelovalce oljk in žita Letos bo dobro leto za pridelovalce oljk in žita Tako kažejo spomladanske napovedi za kmetijske trge v Evropski uniji, ki jih je v sredo objavila evropska komisija
KGZS: zaradi letošnje prepovedi odstrela 175 medvedov jih bo v prihodnje treba odvzeti še več  KGZS: zaradi letošnje prepovedi odstrela 175 medvedov jih bo v prihodnje treba odvzeti še več Z delno ugoditvijo tožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green je upravno sodišče negativno presenetilo kmetijsko-gozdarsko zbornico KGZS, ki opozarja, da bo število medvedov zraslo, s tem pa tudi nevarnost, da napadejo ljudi
Vlada bo še enkrat odločala o odvzemu rjavega medveda Vlada bo še enkrat odločala o odvzemu rjavega medveda Upravno sodišče je delno ugodilo tožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green proti državi v primeru načrtovanega odstrela medvedov. Odpravilo je prilogo odloka, v kateri sta določena število in prostorska razporeditev odvzema medvedov iz narave za obdobje do 30. septembra letos.

Pet rešitev za sadjarje

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Stanislav Tonjko dodaj
Stanislav Tojnko dodaj
Ivan Drev dodaj
Evrosad dodaj
 
Čas branja: 12 min
18.10.2018  17:56
Pet rešitev za sadjarje

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Stanislav Tonjko dodaj
Stanislav Tojnko dodaj
Ivan Drev dodaj
Evrosad dodaj

Ves sadjarski sektor v EU je v težavah, pri jabolkih pa so težave največje, ker je letina rekordna. Sadjarji doživljajo eno najslabših let – sadja je veliko, cena nizka, delavcev za obiranje primanjkuje, stroški rastejo, prodaja je trenutno pod pričakovanji. Kaj so možne rešitve?

1. Kakovost sadja pred količino

Pri nas jabolka rastejo v 58 odstotkih vseh intenzivnih sadovnjakov, letos jih bo po ocenah od 65 do 75 tisoč ton. »Prednost bi bilo dobro dati vrhunski kakovosti pred količino, kar pomeni manjši hektarski donos. Cilj bi bil pod mrežo proti toči in z namakanjem pridelati od 40 do 50 ton vrhunskih jabolk na hektar, in ne več do 70 ton na hektar. Takšno usmeritev so izbrali v Nemčiji, druge rešitve za Slovenijo ne vidim,« pravi Stanislav Tonjko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.

V Nemčiji razvijajo nove sorte tako imenovanih klubskih sort jabolk. Klub, ki vodi proizvodnjo takšnih jabolk, za klubske sorte podpiše pogodbo s pridelovalcem, kjer je natančno določeno vse od pridelave, pomoči svetovalcev do pravil pri trženju in prodaji. »Klubska jabolka v prodaji na debelo dosegajo ceno 80 in več centov na kilogram, kar je več kot dvakrat več od veleprodajne cene poljskih jabolk. Pridelava in trženje klubskih jabolk sta natančno organizirana in kontrolirana. S pridelavo klubskih jabolk se želi Nemčija ubraniti jabolk z vzhoda. Kaj takega bi lahko poskusili tudi pri nas,« razlaga Stanislav Tojnko.

2. Spodbudimo večjo porabo sadja

Statistika kaže, da pojemo manj sadja. Zdaj, ko ga je v izobilju, sadjarji razmišljajo, kako bi spodbudili večjo porabo. Količina porabljenega sadja na člana gospodinjstva se je v letih 2000–2015 zmanjšala za 35 odstotkov, s 34 kilogramov leta 2000 na 22 kilogramov leta 2015. V primerjavi z grozdjem, hruškami, marelicami in breskvami ter slivami se je najbolj zmanjšala prav poraba jabolk, od leta 2000 do 2015 kar za 38 odstotkov, povzemamo iz Strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2024. Sadje je zdravo in ima veliko dobrih lastnosti, ki bi jih bilo dobro sporočiti ljudem in jih motivirati za nakup. Jabolka se sama od sebe ne bodo prodajala.

3. Povezovanje pri trženju sadja

Da drug drugemu rušijo trg z nižanjem cene, priznavajo sadjarji sami. Z več koncev slišimo, da bi se morali povezati in skupaj tržiti jabolka in drugo sadje. »Čas je za skupni nastop na trgu po sistemu Južne Tirolske. Nekaj večjih sadjarskih podjetij lahko prodaja samostojno, mali sadjarji pa naj se povežejo v zadrugo ali organizacijo pridelovalcev in prodajajo prek nje,« meni Ivan Drev, direktor šaleške zadruge.

4. Velika pričakovanja ob vstopu v shemo izbrane kakovosti

Pridelovalci sadja se v želji, da bi povečali prepoznavnost lokalno pridelanega sadja in privabili nove kupce, vključujejo v shemo Izbrana kakovost. Izpolniti morajo pogoje, da je sadje pridelano v Sloveniji, optimalno zrelo, polnega okusa in da od sadovnjaka do kupca ni prepotovalo na tisoče kilometrov, potem dobijo certifikat in pravico do uporabe znaka izbrane kakovosti. Prednosti tako označenega sadja bodo najhitreje jeseni 2019 začeli oglaševati v medijih in po spletu. V letih 2020 in 2021 bodo v medijih oglaševali v času sezone češenj in jagodičevja ter pozno poleti in jeseni. Izbrana kakovost ima velik potencial, da spodbudi večjo porabo lokalno pridelanega sadja, če bo vzpostavljen učinkovit nadzor, da se z znakom izbrane kakovosti ne bo prodajalo sadje iz uvoza oziroma brez tega certifikata.

5. Tržne niše – od ekosadja do drugih vrst sadja in predelave

Povpraševanje po ekohrani raste, tudi ekološkega sadja je v EU premalo, zato se nekateri preusmerjajo v ekološko sadjarstvo. Pridelava je dražja, pridelek nekaj manjši, a cene višje. Za nekoga je tržna niša v ekološkem sadju, drugi pa svoje priložnosti iščejo v prehodu na nove vrste sadja. Kako se prestrukturirajo sadovnjaki, kaže statistika. Od leta 2012 do 2017 je manj sadovnjakov z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, povečali pa so se intenzivni nasadi orehov, jagodičevja, češenj, marelic, sliv in kakija. Orehi od leta 2007 rastejo na dodatnih 169 hektarjih, jagodičevje na dodatnih 177 hektarjih, češnje, marelice, slive in češplje ter kaki pa na dodatnih 51 hektarjih. Za koga tretjega je lahko nova priložnost tudi v predelavi sadja. Ko so kutine obilno obrodile, so na ekokmetiji Vodnjov iz njih začeli delati sadne lističe. Iz kutin, lahko tudi iz več vrst sadja, skuhajo pire, ga namažejo na pekač in vso noč sušijo v dehidratorju, potem pa narežejo na lističe in dobijo zdrav »sadni čips«.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Emil Erjavec: smo pred največjim preobratom v kmetijstvu doslej 38

Čaka nas preobrat iz naroda jamračev v narod pozitivnih ljudi, ki se upajo lotiti sprememb; potrebujemo znanje, podjetnost in povezovanje

AGROBIZ
Novice
Novice Kako se bo spremenil promet s kmetijskimi zemljišči 8

Med spremembami, ki jih pri prodaji kmetijskih zemljišč predlaga kmetijsko ministrstvo, je tudi poenostavljena prodaja kmetijskih...

AGROBIZ
Novice
Novice Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo

Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Od romantike pri govedoreji do vzpona piščančereje in grozljivke pri prašičereji 2

Reportaža s posveta o živinoreji in mesnopredelovalni industriji

AGROBIZ
Novice
Novice Podjetja nasprotujejo spremembam pri upravljanju kmetijskih zemljišč

Skrbi jih zlasti uvedba maksimalnega zakupa kmetijskih zemljišč in nepodaljševanje zakupnih pogodb

OGLAS
AGROBIZ
Praktično pakiranje za ljubitelje narave

Topli pomladni dnevi kar kličejo po aktivnostih na prostem. Pikniki v dobri družbi, prvi izleti in družinska potepanja. Kmalu pa bodo na...

AGROBIZ
Novice
Novice Krškopoljski prašič: z boljšo rejo, predelavo in promocijo do kulinarične uspešnice 6

Marca se je končal evropski projekt Treasure, s katerim želijo obuditi krškopoljskega prašiča in 19 drugih avtohtonih, a...